Mama dveh otrok s Ptuja, ki se ne želi izpostavljati z imenom, se je včeraj na pot v Ljubljano odpravila kmalu po četrti uri zjutraj. Čeprav je bila med prvimi, so jo najzgodnejši, ki so pred vrati Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije čakali že kmalu po četrti uri zjutraj, prehiteli. Vseeno upa, da je svojemu sinu, dijaku, zagotovila 100 evrov mesečne štipendije za deficitarne poklice. »Štirje smo v družini, delo pa ima samo eden. Zato bi nam ta štipendija prišla zelo prav,« je pojasnila svojo odločitev, da se na pot v Ljubljano odpravi še pred svitom.
Pomembna vsaka minuta
Kot smo v Dnevniku že napovedali, bo o tem, kdo bo prejel deficitarno štipendijo, namesto meril ustreznosti kandidatov odločal čas oddaje vloge. V praksi to pomeni – vsaka minuta. Če se je kje kaj zataknilo, na kakšni manjši pošti ali bencinskem servisu, kjer je bilo tudi mogoče oddati vlogo – toliko slabše za kandidata. Med srečneži se bo namreč znašlo prvih tisoč, ki so oddali vlogo. Če se jih bo s potrdilom o oddaji ob istem dnevu, isti uri in isti minuti izkazalo več, kar je precej verjetno, bodo prednost med njimi imeli dijaki nižjih letnikov. Če pa tudi to ne bo zadostno merilo, ki bi med prvimi prispelimi vlogami lahko določilo upravičence do štipendije, bodo štele še njihove lanske ocene.
Dijakom četrtega letnika elektrotehnike Enesu, Alešu in Benjaminu ni bilo treba tako zgodaj od doma, saj so iz Ljubljane. »V šoli so nam opravičili odsotnost od pouka. Mi trije smo se odpravili na sklad, ostali sošolci pa so odšli na bližnjo pošto,« so pripovedovali. Vloge jim je uspelo oddati točno ob devetih, zato so prepričani, da imajo dobre možnosti za štipendijo. »Ni prijetno za denar ves čas prositi staršev,« so menili v en glas.
Medtem ko so dijaki zamujali pouk, so mnogi starši dijakov zamujali v službo. »Dogovorila sem se, da danes na delo pridem kasneje. Nadrejeni so to sprejeli z razumevanjem, saj imam pet sinov in bi bila štipendija za tistega, ki obiskuje prvi letnik, dobrodošla,« pripoveduje Marija iz Horjula. Upokojenka Antonija, ki se je z vnukovo vlogo tik pred deveto uro zjutraj na sedežu sklada znašla pri repu čakalne vrste, pa je bila zaskrbljena. »Vnuk iz Ljutomera me je prosil, naj oddam vlogo, ker živim v Ljubljani. Nisem vedela, da bo takšna gneča...«
V šestih minutah opravili z gnečo
Kljub gneči se na skladu vloge sprejemali z ekspresno hitrostjo. Okrepili so ekipo zaposlenih, ki je vlagatelje pričakala v preddverju in jim razdeljevala listke s številkami po vrstnem redu, vloge pa je sprejemalo 10 zaposlenih namesto predvidenih 8. Po šestih minutah gneče ni bilo več – sprejeli so vloge vseh 154 vlagateljev, ki so čakali v vrsti, nekateri že skoraj pet ur. Čez dan se je med uradnimi urami nabralo 183 vlog. To pa še ni zagotovilo za štipendijo, saj glavnino vlog pričakujejo z današnjo dostavo pošte, pravi direktor sklada Franc Pristovšek.
Na oddajanje vlog so se, kot rečeno, pripravili tudi na več kot 500 poštah po Sloveniji. V večjih poslovalnicah, predvsem v Ljubljani, so po besedah tiskovne predstavnice Jasmine Roškar odprli vsa razpoložljiva okenca za oddajo pošiljk. »Po podatkih naših poslovalnic so dijaki in njihovi sorodniki večino vlog oddali v prvih petih minutah po uradnem začetku oddajanja.« Nasprotno se na oddajanje pošiljk niso posebej pripravljali na Petrolu, kjer je (bilo) priporočeno pošiljko možno oddati na 114 bencinskih servisih. O gnečah po zagotovilu predstavnika za odnose z javnostmi mag. Aleksandra Salkiča s Petrolovih bencinskih servisov niso poročali.
Ponovna razveljavitev?
V preddverju je bilo med dijaki, starši in drugimi čakajočimi slišati zlasti pritožbe zaradi nedefiniranih meril za štipendijo. »Nič ne bi imela proti, če sin ne bi dobil štipendije, ker bi se drugi vlagatelji izkazali za primernejše, hudo pa mi bo, če je ne bo dobil, ker so ga drugi prehiteli za minuto ali dve. Prepočasnost bi smeli vlagateljem očitati kvečjemu, če bi zamudili zadnji rok za oddajo štipendije,« je bila ogorčena ena od mater vlagatelja.
Direktor Pristovšek je povedal, da je v zadnjih dneh prejel precej pritožb glede meril razpisa, pa tudi predlogov za izboljšavo, a upoštevati jih na skladu – tako Pristovšek – niso smeli. »Zakon o štipendiranju tega ne omogoča, saj določa, da morajo biti razpisi odprti, torej štipendijo dobijo tisti, ki prvi oddajo vlogo. Dokler ministrstvo ne spremeni zakona, sami novih kriterijev ne moremo vključiti v razpis. Dobro pa bi bilo tudi, da bi na novo opredelili deficitarne poklice in jih morda definirali tudi glede na regionalne potrebe,« razmišlja direktor. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak temu pritrjuje in dodaja, da spremembe zakona o štipendiranju na ministrstvu že pripravljajo in naj bi jih zaključili še letos. »Prihodnje leto naj bi bil razpis objavljen že po novih pravilih, hkrati pa tudi bistveno prej kot letos, že januarja,« še obljublja ministrica. A drugo leto je še daleč, bolj premišljen razpis pa letošnjim kandidatom prav nič ne koristi.
Prvi razpis, na katerega so v nekaj dneh prejeli več kot 6000 vlog, je bil razveljavljen zaradi neenakih možnosti pri dostopu do vlog. Prav mogoče je torej, da bo enaka usoda doletela tudi ponovljeni razpis – zaradi vprašljivih enakih možnosti vlagateljev za oddajo vlog v prvih razpoložljivih minutah...
Če se bodo razpisni postopki kljub temu nadaljevali, bodo dijaki o tem, ali bodo prejemali štipendijo, obveščeni predvidoma novembra. Decembra ali januarja naj bi se to skupaj s poračunom za pretekle mesece poznalo tudi na njihovih računih.
