Štirinajst sirskih državljanov, ki jih je v četrtek prijela slovenska policija, bodo vrnili na Madžarsko. Po prvotnih predvidevanjih naj bi jih vrnili že pred koncem tedna, a kot kaže, bi se zaradi zamud na madžarski strani postopek lahko zavlekel do torka ali srede. Na policiji smo včeraj neformalno izvedeli, da naj bi se Sirci z vračanjem na Madžarsko strinjali, saj želijo od tam čim prej nadaljevati pot proti Nemčiji, kjer imajo sorodnike. Ker z njimi ni bilo mogoče govoriti osebno, ostaja nepojasnjeno, zakaj so izbrali pot čez Slovenijo.
Kdo ve, kdo zavrne azil?
Po naših podatkih so begunci v Postojni resda zaprti za rešetkami, a so ustrezno preskrbljeni in tudi sodelujejo s policijo pri odločanju o svoji nadaljnji usodi. »Opozarjamo pa, da v tovrstnih hitrih postopkih vračanja, ki potekajo brez izdanih odločb, zoper katere bi se bilo mogoče pritožiti, nimamo vpogleda v dejansko dogajanje,« pravi Miha Nabergoj iz pravnoinformacijskega centra (PIC), nevladne organizacije, ki nadzoruje azilne postopke. »Ne vemo namreč, ali je migrantom res omogočen dostop do azilnega postopka, pa ga ti zavrnejo.« Vračanje beguncev v druge države je v primerjavi s tem, da policisti morda komu ne bi omogočili prositi za azil, celo manj problematično, pravi Nabergoj. Nevladne organizacije večkrat opozarjajo, da nekateri begunci slabo poznajo svoje pravice ali pa ne razumejo dobro postopkov. Omogočiti prošnjo za azil tako ne pomeni le, da policist prošnjo zapiše, ampak tudi, da begunce pravilno in jasno pouči, kakšno prošnjo lahko sploh podajo.
Hitri postopek vračanja, ki ga želi tudi v primeru štirinajstih Sircev izpeljati policija, poteka na podlagi mednarodnega sporazuma med državama. V tem primeru tujcem ni izrečen ukrep prepovedi (ponovnega) vstopa v državo. Tako bi lahko – če jih bo madžarska policija sploh sprejela – Sirci razmeroma hitro nadaljevali pot v Nemčijo, morda ponovno čez Slovenijo ali pa čez Avstrijo.
Vendar, opozarja slovenska pravnica Gruša Matevžič, ki dela v Madžarskem helsinškem komiteju v Budimpešti, bi se to moralo zgoditi hitro. »Petnajstega septembra, v torek, stopi na Madžarskem v veljavo novi zakon, ki bo razmere za begunce zelo zaostril,« nam je v včerajšnjem telefonskem pogovoru iz Budimpešte povedala Matevžičeva. Med drugim madžarski premier Viktor Orban napoveduje popolno zapiranje meje s Srbijo, kar naj bi pomenilo, da se bo – vsaj začasno – vstopanje beguncev na Madžarsko zmanjšalo. »Potem bodo imeli Madžari spet več časa za procesiranje migrantov, kar pa pomeni, da bi lahko bili Sirci, o katerih govorimo, dlje časa pridržani in bi se njihovi postopki zelo zavlekli.«
Razmere v madžarskih institucijah, kjer so pridržani prosilci za azil ali tujci, pa so zelo slabe, celo poniževalne, smo izvedeli od tamkajšnjih nevladnih organizacij. Nad razmerami v centru Bicske, ki je sicer odprtega tipa, a novinarjem vanj vstop ni dovoljen, so se ob našem obisku tam pritožili tudi sami begunci. Na Dnevniku hranimo slike šotorov, umazanih kuhinj in zarjavelih postelj. Po navedbah enega od tamkajšnjih beguncev, s katerim smo govorili, naj bi jim policisti razdelili zgolj dva obroka na dan. Begunce na Madžarskem napadajo neonacisti, policija jih prši s solzivcem, za ukrepanje proti njim se pripravlja vojska.
Zaradi slabih razmer na Madžarskem slovenske nevladne organizacije že pripravljajo poziv slovenski vladi, naj beguncev – gre za Sirce, Afganistance, Iračane in podobne skupine, ki prihajajo z vojnih območij – v nobenem primeru ne vrača na Madžarsko. Tudi če tu ne zaprosijo za azil, jih je namreč treba zaščititi.
Evropski predsednik Donald Tusk razočaran nad odzivom držav
Slovenska policija ima – če ugotovi ali se odloči, da vračanje ni možno ali primerno – možnost beguncem izdati dovoljenja za začasno zadrževanje na območju Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve je že napovedalo, da bi večjim skupinam migrantov, ki tu ne zaprosijo za azil, ni pa jih mogoče nikamor vrniti, podelili takšna dovoljenja; ponudili bi jim tudi streho nad glavo in začasno oskrbo. Če bi bile tovrstne skupine večje, denimo več sto ali tisoč oseb, bi bila za Slovenijo to tudi logistično najboljša rešitev. To bi pomenilo, da bi imeli begunci pravico do prostega gibanja in če bi želeli nadaljevati pot v druge države, jih ne bi bilo mogoče (treba) zadrževati. Nejasno pa ostaja, kako veliko bi moralo biti število oseb, ki ne želijo zaprositi za azil v Sloveniji in jih ni mogoče vrniti v druge države ali v domačo državo, da bi se »mehanizem« bolj »avtomatiziranega« podeljevanja dovoljenj za začasno zadrževanje sprožil. Ni jasno niti, kako hude bi morale biti razmere na Madžarskem, da bi slovenska policija ugotovila, da jih tja ne sme vračati. Kot kaže, pa štirinajst oseb, čeprav je njihova situacija enaka hipotetičnim več sto ali tisoč, še ni dovolj.
Zaradi kaosa, ki ob ravnanju z begunci vlada v EU, je včeraj predsednik evropskega sveta Donald Tusk na omrežju twitter zapisal: »Ker pravosodni in notranji ministri ne dosežejo enotnosti in solidarnosti, bom še septembra sklical izredni vrh predsednikov vlad in držav EU o beguncih.«
