Točke ničtega reda, po Sloveniji jih bo vzpostavljenih še pet, predstavljajo hrbtenico slovenskega referenčnega geodetskega sistema, ki ga država zadnjih petnajst let posodablja in prilagaja novim tehnologijam. Iz natančno določenih točk referenčnega sistema izhajajo vse podrobnejše geodetske meritve – vsak mejnik, stavba, cesta. »Če so referenčne točke slabo določene, so tudi koordinate vseh objektov slabo določene,« pravi Klemen Medved, vodja sektorja za državni geodetski sistem na Geodetski upravi.
Meritve bodo natančnejše
»Če bi denimo pri graditvi tunela po našem prejšnjem sistemu izhajali iz svojih geodetskih točk, avstrijska stran pa iz njenih, bi se lahko zgodilo, da na koncu tunela ne bi prišli skupaj oziroma bi se zgrešili za nekaj metrov. V Sloveniji tako vzpostavljamo sistem, ki bo kompatibilen z evropskim, zahodne države so že kakšno desetletje v tem sistemu, mnoge okoliške države pa za nami capljajo. Smo torej nekje v zlati sredini,« dodaja Režek.
Meritve na podlagi sodobnega enotnega sistema bodo pomembne predvsem pri geodetskih načrtih, načrtovanju in izvajanju gradbenih posegov. Omogočajo decimetrsko ali celo centimetrsko natančnost. Damjan Gregorič iz belokranjskega podjetja Gea zadevo pojasni s konkretnim primerom. »Če neki kablovod ob gradnji ni bil natančno izmerjen, počasi pozabimo, kje je. Če pa je izmerjen po tem sistemu GPS z visoko natančnostjo, je položaj tega kablovoda definiran za večno. To je pomembno pri gradbenih posegih, ki jih nekdo izvaja blizu kablovoda, za katerega ne pozna točne lokacije. Tako lahko kabel tudi preseka in pride do nesreče, tudi gradnje so dražje, saj so potrebni ročni odkopi in podobno. «
Nič več napak pri načrtovanju protipoplavnih zaščit
Geodetska uprava vzpostavlja tudi novo tako imenovano vertikalno vsebino državnega koordinatnega sistema oziroma višinske izmere. Dozdajšnji višinski sistem je bil po Režkovih besedah izmerjen v 70. letih prejšnjega stoletja. Zaradi geotektonskih premikov višinske točke geodetskih mrež, iz katerih se potem nadalje določajo koordinate pri gradbenih posegih, tudi za zaščito pred poplavami, danes že 20 ali 30 centimetrov odstopajo od takrat izmerjenih. »S tem novim sistemom bo višinska točnost zagotovljena in do napak pri projektih in graditvah protipoplavnih zaščit ne bo več prihajalo. Tako se ne bo moglo več zgoditi, da bomo zgradili poplavno pregrado 20 ali 30 centimetrov prenizko,« pojasnjuje Režek.
Evropska direktiva o prostorskih podatkih in zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu določata, da bo treba transformirati vse prostorske podatke v nov koordinatni sistem do konca 2018, dodaja Medved. »Se pa že od leta 2008 vse katastrske meritve določajo s pomočjo satelitske tehnologije, torej je vsak mejnik, merjen po 2008, izmerjen v obeh sistemih, tako v starem slovenskem kot v sodobnem evropskem sistemu.«
Tri milijone vreden projekt, ki poleg vzpostavitve šestih točk ničtega reda zajema še vzpostavitev višinskega sistema, vzpostavitev topografske in hidrobaze ter poenotenje z evropskim prostorom, je sofinanciran z donacijo finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora.
