Komunikacija, pri kateri so zaposleni (u)slišani, dobri medsebojni odnosi, domačnost v delovnem okolju in ustrezen sistem nagrajevanja so ključni dejavniki za zavzetost zaposlenih, so iz debate izluščili udeleženci delavnice bizz 2015: bistri, inovativni in zavzeti zaposleni, ki jo je ob zaključku programa Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih pripravil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.

»Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je število delovnih mest pri delodajalcih od leta 2008 zmanjšalo za okrog 100.000. Če želimo obrniti trend, je nujno spodbujati vlaganja v zaposlene, ki dvignejo usposobljenost, motiviranost in inovativnost zaposlenim in dajo podjetjem zagon za rast,« je uvodoma dejala Meta Ponebšek, vodja oddelka za razvoj kadrov na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije, in dodala, da so odzivi podjetij pokazali, da so bili programi usposabljanj za razvoj zaposlenih in dvig konkurenčnosti podjetij zanje oziroma njihove zaposlene učinkoviti. Delodajalci so namreč zaznali večje zadovoljstvo zaposlenih, povečanje prometa podjetja, zmanjšanje števila reklamacij in pritožb, zmanjšanje števila bolniških odsotnosti, izboljšanje odnosov med zaposlenimi, večjo motiviranost zaposlenih, izboljšano vodenje in komuniciranje ter optimizacijo dela in delovnih procesov.

Tako se je izkazalo tudi v podjetju Xella iz Kisovca, kjer so s pomočjo skladovega razpisa med zaposlenimi, med katerimi je polovica starejših od 50 let, razširili poznavanje računalniških programov in optimizirali proizvodni proces gradbenega materiala, je povedala prokuristka podjetja Meta Gradt. Povedala je še, da je s tem kisovško podjetje sčasoma postalo najboljše na področju kakovosti v nemškem koncernu, lani jim je Bisnode podelil bonitetno oceno odličnosti A, letos pa so dobili priznanji za najbolj energijsko učinkovito podjetje in energetskega menedžerja leta. Vsega tega ne bi dosegli z vlaganjem v izobraževanje in razvoj kadrov, je prepričana Gradtova, a je na drugi strani priznala, da si podjetje brez finančne pomoči države ne more privoščiti toliko vlaganj v izobraževanje, kot bi si želeli.

Udeleženci so tako v nadaljevanju pod vodstvom Ksenije Špiler Božič iz BB svetovanja v skupinah iskali poti do večje zavzetosti zaposlenih. Špiler-Božičeva je predstavila nekaj izsledkov raziskav, med drugim da 97 odstotkov dneva ljudje preživimo v coni udobja, kar nas morda naredi zadovoljne, še zdaleč pa ne zavzete. Ljudje namreč zavzeti postanejo šele, ko v tem prepoznajo neke svoje vrednote oziroma koristi.

Udeleženci delavnice, ki so prihajali iz različnih panog gospodarstva in javne uprave, so poleg finančnih nagrad, ki na določeni točki izgubijo svoj motivacijski namen, za večjo zavzetost izpostavili pristne odnose in komunikacijo med sodelavci in vodstvom, sestavljanje timov z različnimi znanji in karakternimi značilnostmi, odziv vodstva na opravljeno delo, kakovostna izobraževanja in nagrajevanja v obliki napredovanj ali malenkosti, ki nagrajenemu veliko pomenijo.