Prvi tožilec v državi Jože Kozina, ki se je lotil kazenskega pregona nekaterih nedotakljivih gospodarstvenikov in si s ustvaril ime »preganjalca tajkunov«, po padcu še drugega odmevnega primera ni skrival nezadovoljstva.
Kot je znano, so na vrhovnem sodišču v zadevi Istrabenz ugodili zahtevku za varstvo zakonitosti nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega svetovalca Istrabenza Kristjana Sušinskega ter jima razveljavili sodbo. Oba sta bila obsojena zaradi pranja denarja, Bavčar pa še zaradi napeljevanja k zlorabi položaja, vrhovni sodniki pa so sodbo v tem delu razveljavili zaradi »premalo konkretiziranih očitkov«.
»Sodbo sem prebral, obrazložitev vrhovnega sodišča v tem delu je razmeroma skromna in je še ne razumem popolnoma,« se je čudil Kozina. »Obtožnica ima 140 strani, meni pa očitajo, da je premalo obrazložena,« je še komentiral sodbo vrhovnega sodišča.
Dopušča sicer, da je krivda za delno razveljavitev sodbe na njegovi strani, vendar je hkrati izpostavil pomanjkanje sodne prakse na tem področju. Pranje denarja je namreč eno najtežje dokazljivih kaznivih dejanj. Čeprav ga slovenski kazenski zakonik pozna že od leta 1995, so na prvo obsodilno sodbo čakali deset let. To kaže, da so se tožilci v preteklosti raje lotevali lahkih primerov, kjer ni bilo tveganja razveljavitve, težje primere pa so enostavno dajali na stran. Iskanje 100-odstotnega uspeha in preganjanje kurjih tatov pa je lahko na dolgi rok zelo nevarno.
»Če v zadevi Istrabenz ni bilo pranja denarja, potem se sprašujem, v kateri do zdaj je bilo?« je izzval sodišča in še enkrat več pokazal na domnevno sporno lastninjenje Istrabenza. Kot smo poročali, gre za preprodajo paketa delnic Istrabenza v letu 2007. Z njo je Bavčar prišel do denarja za kasneje propadli menedžerski prevzem Istrabenza, medtem ko so delnice končale v taboru Bavčarju prijateljskih lastnikov. Ko so posle vzeli pod drobnogled organi odkrivanja in pregona, pa so hitro rekonstruirali denarni tok in ugotovili, da je Bavčar z njimi zaslužil več kot 20 milijonov evrov neobdavčenega dobička. »O tem, kako izjemno prefinjeno je bilo temeljno kaznivo dejanje, priča podatek, da ga oškodovana družba vrsto let ni niti zaznala,« je povedal Kozina.
Tako Kozina kot njegov nadrejeni, vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, sta prepričana, da delna razveljavitev ne pomeni neuspeha tožilstva in da nihče ni bil oproščen. Od sedmih obtoženih so namreč štirje obsojeni, sojenje trem (Bavčarju ter Kristjanu in Nastji Sušinskemu) pa bo ponovno steklo, smo izvedeli. Po mnenju Furlana je v Sloveniji le malo tožilcev, ki bi tak primer lahko pripeljali tako daleč, zato ga še naprej podpira pri njegovem delu.
Toda kmalu Kozine ne bo več na specializiranem državnem tožilstvu. Novembra mu poteče pogodba o začasni prerazporeditvi, zato se vrača na svoje prejšnje delovno mesto na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Pričakovati je, da bo kot tožilec nadaljeval pregon obtožencev v zadevah Istrabenz in Merkur, ki sta vrnjeni na prvo stopnjo. Preiskavo bančne luknje so medtem že prevzeli drugi tožilci, saj je v preiskavi zaradi več različnih dejavnikov, med drugim tudi težav pri pridobivanju dokumentacije od bank, prišlo do zastojev.
