Prvi človek banke pojasnjuje, zakaj ima NLB, ki smo jo davkoplačevalci sanirali z več milijardami evrov, najdražja posojila in zakaj je najbolj skopa pri obrestovanju prihrankov svojih komitentov. Banke se kopajo v denarju, kreditirajo pa bolj malo. Zanimajo jih namreč predvsem komitenti z najvišjo boniteto, teh pa je le okoli deset odstotkov. Obseg posojil podjetjem se je tako v prvem polletju letos zmanjšal za 298 milijonov evrov, zaradi nizkih obrestnih mer pa se upočasnjuje rast prihrankov gospodinjstev.
Bančna novica tedna je gotovo odhod Sberbank iz Slovenije, ruski lastniki so ugotovili, da se tukaj ne splača biti več, trg je majhen, možnosti za večjo rast ni. Med interesenti za nakup portfelja je tudi ameriški sklad Apollo, ki je že kupil Novo KBM. Kako komentirate to novico?Lahko rečem, da se je končno začela konsolidacija slovenskega bančnega sistema. In jo pozdravljam.
Zakaj jo pozdravljate?Ker je bank v Sloveniji glede na velikost trga, glede na možnost ustvarjanja bančnih prihodkov, enostavno preveč. Ne le po številu, pač pa po resursih, ki jih morajo imeti in vzdrževati, pri čemer je razpoložljivih poslov in prihodkov premalo.
Konsolidacija, iskanje sinergij lahko poteka tudi s sodelovanjem v različnih segmentih bančnega delovanja, kjer si banke ne konkurirate, lahko pa prihranite. Na primer skupni gotovinski center, plačilni kartični sistemi, tudi IT; banke, ki so del mednarodnih finančnih ustanov, kot je na primer Banka Koper, selijo IT v skupni center v italijansko Padovo, v Sloveniji je očitno bančnikom še prelepo, da bi resno začeli delati za zniževanje stroškov.Stroškovna neučinkovitost povsod dejansko obstaja in konsolidacija, o kateri govorite, bi morala biti nedvomno hitrejša, na to sem opozoril na primer na srečanju bančnikov na Združenju bank v začetku leta 2013. Odgovor na vprašanje, zakaj se to doslej ni dogajalo, se tudi meni izmika. Lahko pa ugibam. NLB je v zadnjih letih sama učinkovito zniževala stroške v vseh segmentih poslovanja, hkrati pa pridobivamo nove posle in povečujemo dobičkonosnost. V polletju letošnjega leta so bili na ravni skupine stroški nižji za tri odstotke glede na enako obdobje lani, v letu 2014 za devet odstotkov, v letu 2013 pa za deset odstotkov. Težko pa ugibam, zakaj se je o stroškovni optimizaciji res težko dogovoriti med več bankami.
Pa ugibajte.Eden od razlogov je verjetno, da nam do krize dejansko ni bilo dovolj slabo, imeli smo konjunkturo, vsi smo, čeprav mednarodno nismo bili konkurenčni, na slovenskem trgu dosegali dovolj dobre rezultate, tako smo lahko imeli tudi nišne banke, nišne rešitve in vse to je uspevalo z zelo majhnim številom strank. Na dolgi rok to ni mogoče.
Vas je strah ameriškega sklada Apollo? Namerava oblikovati banko, ki bo po velikosti vaša resna konkurenca, morda postane celo večja od NLB.Dobro konkurenco spoštujem in pričakujem, strah me je ni. NLB je dokazala, da je lahko konkurenčna, in dejansko pozdravljam konsolidacijo, ki jo napoveduje Apollo. Če so pravi lastniki NKBM, bomo, upam, lahko sodelovali na področjih, kjer lahko znižamo stroške skupaj, brez vpliva na konkurenco.
Čez nekaj dni bo minilo tri leta, odkar ste prevzeli vodenje največje banke v državi. Pred časom ste izjavili, da je bila bolnik, pijanec. Zdaj je vaš slogan, da je NLB drugačna – po čem? Katere so tri najpomembnejše spremembe?Najbolj pomembno – NLB je zdaj aktivna do strank, išče posle. Ko sem prevzel vodenje, je bila banka v obdobju krčenja, pasivnosti, skoraj odganjanja strank, ker ni imela rešene svoje kapitalske situacije. To smo spremenili že pred dokapitalizacijo, neodvisno od nje, in to je bilo ključno, zaupanje strank je po nekaj letih prišlo nazaj. Druga razlika je tudi v treznosti.
Torej je ta uprava bolj trezna, kot so bile njene predhodnice?O treznosti govorim bolj v primerjavi s prejšnjimi upravami, s časom pred krizo, ne v primerjavi z upravo, ki jo je vodil Božo Jašovič. Pred krizo se je dostikrat s premalo kritične presoje določenih projektov odločalo premalo trezno. Danes se odločamo bolj premišljeno, aktivno iščemo posle; a iščemo takšne, o katerih smo prepričani, da so za nas dovolj dobri.
Niste pa omenili poštenosti. Pred parlamentarno preiskovalno komisijo ste namreč govorili tudi o lopovščinah, ki da so se dogajale pred vašim prihodom.Nehvaležno je omenjati to – poštenost v povezavi z institucijo. Pošteni so namreč ljudje in tisti, ki sem jih spoznal tudi v NLB, so v 99 odstotkih pošteni. Sem pa tja pa najdeš tudi kakšnega nepoštenega in žal mi je, da je bila – čeprav razumljivo – zaradi tega početja ožigosana celotna NLB.
Logično vprašanje torej je, ali so v 12. nadstropju, kjer je uprava, sedeli nepošteni ljudje ali pa so bili ti v nižjih nadstropjih, v operativi?Kot je znano, smo se odločili za odškodninske tožbe in kazenske ovadbe, torej je odgovor jasen.
Torej so nepoštenjaki sedeli najvišje, o imenih pa verjetno ne bi govorili?Ne, ne bi. Lahko pa povem, da je NLB za razčiščevanje okoliščin, ki so pripeljale do te bančne luknje, naznanila 17 ugotovljenih sumov kaznivih dejanj, podala kazenske ovadbe v 42 ugotovljenih sumih kaznivih dejanj in 28 premoženjskopravnih zahtevkov v skupni višini več kot 93 milijonov evrov.
Tudi na vas je letela vrsta očitkov, od hazardiranja oziroma igranja pokra na spletu do afere z nakupom službenega vozila audi, a bolj kot te bizarnosti je pomembna ovadba in posledično kriminalistična preiskava, povezana z domnevno zlorabo položaja oziroma zlorabo notranjih informacij v vaši prejšnji službi, banki Unicredit. Septembra 2013 ste bili v okviru preiskave domnevne zlorabe notranjih informacij pri kupovanju delnic Mercatorja pridržani več kot 12 ur. Kaj se zdaj dogaja s primerom, ste bili zaslišani, je že podan predlog za sodno preiskavo, je bila ta morebiti uvedena ali je zadeva zavržena?Ničesar ne vem o tem, nihče me po tistem ni povabil na pogovor. Ostalo je pri tistem enem dnevu, za katerega sem prepričan, da je bil ustvarjen zaradi pompa in ustrahovanja, vsebine pa ni bilo nobene, nikoli.
Ustrahovanja zakaj?Da ne bi čistil v NLB, verjetno.
To vas sprašujem, ker ste imeli tudi v vaši ustanovi težave s transparentnostjo oziroma z razkrivanjem podpisanih pogodb iz preteklosti z različnimi zunanjimi izvajalci. Sodišče je pred dnevi odločilo, da jih je treba razkriti. Doslej ste se temu upirali z neprepričljivim pojasnilom, da bi vas to spravilo v slabši konkurenčni položaj.Rekli smo, da bomo sodbo v primeru NKBM preučili, ali je v čemerkoli pomembna za nas, ali so primeri in zahteve enake ali drugačne, ter nato pojasnili svoje stališče. Danes tega odgovora še nimam. Zagotovo pa je, da če si kot družba v državni lasti prisiljen razkrivati bistveno več o pogodbah, poslih kot družbe v drugačnem lastništvu, se bo prej ali slej zgodilo, da se bodo nekateri ponudniki odločili, da s teboj ne bodo sodelovali, in imel boš manjšo konkurenco med ponudbami, zaradi česar boš plačeval višje cene. Zadeva je torej zelo enostavna.
Morda bi se lahko zadovoljili s tem pojasnilom, ampak če jaz kot ponudnik neke storitve nimam česa skrivati, je javno sodelovanje z NLB zame lahko le referenca in ne hendikep.Mi nimamo težav, razen zgornjega opozorila, z razkrivanjem pogodb, ki jih podpisujemo zdaj. Zdi pa se nam neetično in nepravilno, da bi jih razkrivali za nazaj, ko zakona še ni bilo, saj naši ponudniki, poslovni partnerji, niso bili seznanjeni s to obveznostjo.
NLB je lani poleg dveh odškodninskih tožb proti članom dveh nekdanjih uprav v višini okoli enajst milijonov evrov zaradi kreditiranja družbe Petin družine Pavček ter Poteze vložila tudi vrsto kazenskih ovadb. V okviru nastopa pred parlamentarno preiskovalno komisijo ste tudi dejali, da se je v banki pred vašim prihodom dogajala tudi lopovščina. Za zdaj je sicer javno znano, da je v okviru vaših ovadb po preiskavi bančne luknje prišlo le do preiskav dveh majhnih rib, kdaj pridejo na vrsto velike?Ob odškodninah so bile vložene tudi kazenske ovadbe, teh je bilo pravzaprav mnogo več. Zdaj čakamo tudi mi, kdaj bodo na vrsti največje ribe.
Vas kot ovaditelja ni doslej nihče nič dodatno povprašal?Mi smo svoje delo opravili, izvedli vrsto preiskav in prijavili vrsto nepravilnosti ter podali vrsto dopolnitev. In zelo redno sodelujemo s preiskovalnimi organi.
Poznate imena ovadenih, vsaj na ravni nekdanjih uprav?Seveda jih poznam.
Kako komentirate informacijo, da je eden od njih, ki je bil dolga leta zadolžen za kreditiranje podjetij, dobil največje število kazenskih ovadb?Naše stališče je, da ne govorimo o konkretnih imenih. Kot je znano, smo ovadili 30 oseb, ki se pojavljajo v več kaznivih dejanjih in oškodovanjih.
Ovadili pa ste tudi svoje stranke, kajne? Na primer znanega poslovneža Sergeja Racmana, nekdaj enega najbogatejših Slovencev, lastnika Koloseja.Res je, imeli smo nekaj primerov, ko smo zaradi oškodovanja banke ovadili tudi naše stranke. O imenih pa ne želim govoriti, ker je to stvar sodišča. Naj to odloči, kdo je kriv in kdo nedolžen.
Medijsko zanimivo je vaše sodelovanje z Dragom Kosom, nekdanjim kriminalistom in šefom protikorupcijske komisije. Slišati je, da ste v banki ugotovili, da si z njegovimi ugotovitvami ne boste kaj prida pomagali in ne bodo zdržale na sodišču. Lahko zagotovite, da to ni res?Ne vem, od kod je prišla takšna govorica, sam tega nisem rekel, niti nisem česa takega slišal od svojih kolegov v banki. Gospod Kos se je, ko je banka iskala izvajalca določenih preiskav, prijavil na razpis s svojim podjetjem in bil izbran, določene storitve je izvajal in to je tudi vse.
Ste pogledali papirje, ki jih je pripravil?Zagotovo kakšne stvari vidim tudi sam. Kakovost pa mora biti zagotovljena.
Kako pa si razlagate dejstvo, da vas ni več toliko v medijih? Na začetku ste bili kar veliko.To se pa sami vprašajte. Medije zagotovo zanimajo predvsem negativne informacije, zdajle govoriva že pol ure, pa še nisva prav nič govorila o pozitivnih informacijah.
Kako, da nisva? Že na začetku sva govorila, da je banka zdaj bolj poštena, trezna in zdrava.Hvala.
To so bile vaše besede... Pa reciva še kakšno pozitivno. Ena od dobrih novic v zadnjih dneh je dobra gospodarska rast, ki pa se ne bo nadaljevala, saj investicij s pomočjo evropskih sredstev skorajda ne bo, domača potrošnja raste, a ne dovolj, glavno gonilo rasti bo torej izvoz, ki ga lahko ogroža nestabilnost dogajanja v svetu. Banke potrošnje ne boste spodbujale z nižjimi obrestnimi merami, minister Mramor pa ne z nižjimi davki.Ministra razumem, da naj bi država zniževala nekatere davke, tako naj bi se znižala obremenitev dela, uvedli pa naj bi nepremičninski davek. To bi pomagalo pri naši konkurenčnosti. Marsikdo v Sloveniji je bil razočaran, ko se je govorilo o socialni kapici, ki pa se ni uresničila. Tudi to bi nam pomagalo, da bi bili bolj konkurenčni. Trenutno smo na krilih pozitivnega makrotrenda, napovedi, kako naprej, pa niso robustne, ni neke trdnosti, zato je treba ostati previden. Po drugi strani bi morala biti ta želena robustnost rezultat naše mednarodne konkurenčnosti. Če bazirate samo na ceni produktov in storitev, ne pa na boljših in drugačnih produktih, potem ne morete biti v skupini tistih, ki dosegajo največjo dodano vrednost. Tiste politike in pristopi, ki omogočajo doseganje višje dodane vrednosti, so ključni za dolgoročno stabilnost. Makroekonomsko pa bo Slovenija vedno zamašek iz plute na svetovnih morjih, valovi nas bodo vedno premetavali sem ter tja. Vprašanje je le, koliko sami lahko storimo, da se naša odpornost proti tem stvarem poveča.
Obdobje poceni denarja ECB se končuje, Slovenija ga ni kaj prida izrabila.Denarja v obtoku je veliko, likvidnost je dobra. Obrestne mere so v zadnjih devetih mesecih za posojila dobrim podjetjem oziroma podjetjem z odlično boniteto zelo padle. Tega ni bilo nikoli prej. Obrestne mere so za nove posle v povprečju padle za dve odstotni točki. In to kaže, da denar za dobre nove projekte je, banke želijo konkurirati za stranke in dobro strukturirani projekti z lahkoto dobijo financiranje.
To je seveda res. Hkrati pa je tudi dejstvo, da se banke tepete za podjetja z najvišjo boniteto, torej ima brez težav do kreditov dejansko dostop le okoli desetina družb. Drugi denarja ne dobijo, to je grozljiv podatek.Res je. No, kreditiramo tudi podjetja z boniteto B. Če pogledamo naše podatke, imamo v našem kreditnem portfelju blizu 70 odstotkov podjetij z boniteto A in B.
V NKBM zavrnejo približno tretjino prosilcev za posojilo. Verjetno je podobno tudi pri vas. Ker ste torej banke previdne pri kreditiranju, postaja pomemben igralec pri kreditiranju SID banka, ki pa je bila ustanovljena za povsem druge namene.V nekaterih segmentih to njeno kreditno dejavnost zagotovo zaznavamo. Če pogledamo nazaj: v letih, ko so vse slovenske banke, tako državne kot tiste v tuji lasti, zaostrile standarde kreditiranja, se je v določenih primerih SID banka odločila posamezne projekte financirati sama. Upam in verjamem, da je SID banka svoje standarde kreditiranja zelo podrobno določila in spremlja, ali se jih spoštuje, torej da ni prevzemala poslov, ki bi bili po standardih tveganja slabši. Če je prevzemala dobre posle, to pomeni, da je prevzemala kreditiranje bank, ki so se mu morale odreči zaradi pomanjkanja kapitala. Ne torej zaradi tveganja, pač pa zaradi pomanjkanja kapitala. To je konsistentno z zgodbo, ki se je dogajala v NLB, NKBM in še kakšni banki v obdobju od leta 2009 do leta 2013, ko so imele banke težave zaradi nizke kapitalske ustreznosti. V zadnjih letih pa težav s kapitalsko ustreznostjo ni več in banke imamo zelo hudo konkurenco pri kreditiranju gospodarstva in prebivalstva, zato potrebe po tovrstnem udejstvovanju SID banke ni več, ker ni več potrebe po zapiranju tovrstnih tržnih vrzeli. SID banka se bo torej morala zmanjšati in razmisliti o drugih aktivnostih.
Vaši polletni rezultati so zelo dobri.Najbolj pomembno se mi zdi, da so rezultati pred enkratnimi dogodki, pred rezervacijami, znova pokazali, da se naše poslovanje stabilno izboljšuje od konca leta 2013. V primerjavi s prvo polovico leta 2014, torej po dokapitalizaciji in izrednih ukrepih, nam je uspelo v letošnjem letu še izboljšati rezultat. To pomeni, da so naše aktivnosti pri zniževanju stroškov in prizadevanja za boljše prihodke prinesli kar lepe rezultate. 25-odstotna rast namreč pomeni na pol leta okoli 25 milijonov evrov. Boljši rezultat smo dosegli iz rednega poslovanja.
Se pravi, da vas ne morem podražiti z vprašanjem, ali je vaš dober rezultat predvsem posledica dejstva, da udobno sedite na donosnih sanacijskih obveznicah.Pravilno sklepate. To vprašanje bi bilo povsem nerelevantno, te obveznice so bile namreč prisotne s povsem enakimi prihodki kot v letu 2014. In ja, nič nimajo z našim boljšim rezultatom; tudi izboljšanje v rednem poslu v obdobju iz leta 2013 v 2014 nima nobene zveze z obveznicami. To smo sicer pojasnili že v letnem poročilu, pa nam je prihodke od teh obveznic marsikdo očital.
Eno pomembnih vprašanj na ravni celotnega bančnega sistema oziroma ekonomije nasploh je problem zadolženosti malih oziroma srednje velikih podjetij. Velika podjetja so bila bolj ali manj že razrešena.Res je, v NLB smo se s tem začeli ukvarjati že pred časom, aktivneje pa v začetku leta 2014. Sestavili smo seznam podjetij, v katerih želimo opraviti prestrukturiranje in tudi redno spremljamo, kako kolegi pri tem delajo. Moram reči, da so glede prestrukturiranja portfelja srednjih podjetij že skoraj izpolnili zastavljeni cilj. Kar velik delež teh podjetij je šel v prestrukturiranje, v razna podaljšanja, restrukturiranja kreditov in v dogovore o odprodaji poslovno nepotrebnih sredstev, in imajo že podpisane sporazume o prestrukturiranju. Tako bodo lahko sčasoma, ko bodo potekli roki za kontrolo, dobili nazaj tako imenovani performing status: njihova posojila ne bodo več vodena kot slaba posojila. Tako da smo v tem segmentu srednje velikih resnično že veliko naredili in nas ta del našega portfelja ne skrbi.
Kar pa ni dobro, je občutek, da se ravna drugače kot pri velikih podjetjih, pri katerih smo bile vse banke prisiljene delati ažurno, hitro in odločno. Pri srednjih podjetjih ravnanje nekaterih bank ni takšno. Pri velikih družbah je jasno, če nič ne narediš, imaš lahko hitro velik problem. Pri reševanju srednjih podjetij pa je občutek, da so se nekatere banke, ki so zanje oblikovale rezervacije, odločile, da se pri njihovem reševanju ne bodo trudile. To velja za srednje velika podjetja, ki so zadolžena pri več bankah.
O imenih teh neažurnih bank, predvidevam, ne bi govorili?Ne, ne bi. Lahko samo rečem, da skušamo pri teh primerih narediti čim več, od nekaterih bank smo celo prevzeli nekatere perspektivne posle in tako pomagali kakšnemu podjetju, da se mu ni bilo treba ukvarjati s kakšno banko, ki ni bila pripravljena sodelovali pri prestrukturiranju. Ampak vidimo še nekaj teh problemov, zato je dobro, da se ustanovi posebna družba za razreševanje teh terjatev. Ne vprašajte me, zakaj ne želim govoriti o imenih, vam bom kar takoj povedal: nobenemu ne želim delati kakšne krivice; če se pač določena banka odloči, da želi, da se terjatev poplača, in ne želi restrukturiranja dolga, ima po posojilni pogodbi vso pravico do tega. A s takšno odločitvijo tudi prevzema tveganje, da bo kratkoročno morda res izterjala več, dolgoročno pa bo imela manj zaupanja strank in zaradi tega tudi manj lojalnosti. Gledano globalno oziroma z makroekonomskega vidika pa je naša iskrena želja, da bi več perspektivnih živelo naprej, seveda pod pogojem, da so res perspektivni in da to ni podaljšanje umiranja na obroke. Kjer je perspektiva, se torej splača potruditi, kjer pa je ni, je bolje agonijo končati.
Prišla sva do ideje o ustanovitvi nove slabe banke, ki naj bi razreševala problem zadolženosti malih in srednje velikih družb. Kakšno je vaše mnenje, kdo naj se s tem ukvarja, DUTB ali SDH? Instituciji, obe državni, se zdaj prerivata okoli tega korita, marsikdo od vaših kolegov iz bančništva ocenjuje, da je najbolje, da se zadeva prenese na slabo banko, ki ima na tem področju izkušnje, in naj se ne izumlja zadev na novo.NLB vidi pozitivne učinke takšne družbe, ker je treba združevati znanje na enem mestu. Kljub vsemu namreč ostaja dejstvo, da ima na primer srednje velika slovenska banka v oddelku za prestrukturiranje velikih podjetij deset zaposlenih, za prestrukturiranja srednjih podjetij pa ima samo dva ali tri ljudi. Če pa ob tem še ni dovolj velike motivacije, je korekten in pričakovan razmislek o ustanovitvi neke posebne družbe, ki se bo ukvarjala s tem, se specializirano ukvarjala z odkupi teh terjatev, kar bi seveda pripeljalo do neke vrste dodatnega očiščenja bilanc bank. Takšna družba bi sodelovala tudi pri upravljanju podjetij in pri dokapitalizacijah.
Ste bolj naklonjeni temu, da se to izvaja v okviru DUTB?O tem še nisem razmišljal, ključno se mi zdi združevanje znanja na enem mestu in zdi se mi pomembno, da bi bila to družba, ki bi imela tudi zasebni kapital. Če zraven ni zasebnega kapitala, vselej obstaja nevarnost državne pomoči.
Še eno uporabniško vprašanje: deležni ste bili večmilijardne dokapitalizacije, pa imate vseeno najvišje aktivne obrestne mere, torej najdražja posojila, po drugi strani ste najbolj skopi pri obrestnih merah na depozite. Ali lahko to pojasnite davkoplačevalcem?Odgovor tiči že v vašem vprašanju – NLB želi maksimalno odgovorno ravnati s kapitalom, ki ji je bil zaupan, zato cenovno vrednoti svoje storitve tako, kot je treba glede na tveganja in glede na donose. Z drugimi besedami, če ocenjujemo tveganje kredita na neki ravni, to odraža tudi njegova cena. Ne verjamemo, da je padanje obrestnih mer v nekaterih segmentih pri nekaterih bankah, ki smo mu trenutno priča, še zdravo. V nekaterih segmentih je padanje obrestnih mer kreditov prišlo tako daleč, da ne bo pokrilo prihodnjih tveganj teh strank. Govorimo o kreditih za 10, 15 in 20 let, pri teh obrestnih maržah je torej že jasno, da stroški ne bodo pokriti. Potrošniki naj torej zdaj izkoristijo to, kar menijo, da je prav. Če jih zanima samo cena, je to legitimno, če zraven izbirajo še višjo raven storitev, ima kakovost svojo ceno. Posledica tega nezdravega cenovnega konkuriranja je po eni strani konsolidacija bančnega sistema, po drugi pa tudi lahko izgube pri bankah v prihodnosti.
Zakaj niste član kreditnega odbora NLB? Morda zato, ker nočete prevzeti nobene odgovornosti in nočete biti podpisani pod nobenim morda nekoč spornim kreditom? Vaš predhodnik Božo Jašovič je bil član, prav tako je na primer vaš kolega v Novi KBM.Saj prevzemam veliko odgovornosti... Saj sem odgovoren za delovanje NLB v celoti...
... to je res, ampak pod noben kredit v NLB pa niste podpisani.S tem nimam nobenih težav. Če je treba, se kolegi obrnejo name in skupaj odločimo o kakšni zadevi, tudi formalno. Če bi se prekršila kakšna pravila pri kakšni odobritvi, pa res ne bi bil odgovoren. Za odobritev kredita so potrebna precejšnja strokovna znanja in ne menedžerska. Meni se dejansko zdi zelo narobe, da so bile uprave v preteklosti v kreditnih odborih, morda je to tudi eden od razlogov, da je prišlo do težav. Zelo majhno število ljudi je, včasih celo brez ustrezne strokovne analize, odločalo o odobritvi posojila in o poslih preveč centralizirano. Meni se zdi to, da nisem član kreditnega odbora, pravzaprav dober signal strokovnjakom, ki so v njem, da jim zaupam. Verjemite, vsi imajo znanja, etiko in nadzor ter se s tem ukvarjajo osredotočeno. S tega vidika NLB sprejema boljše odločitve in ima boljši sistem odločanja o kreditih.
Toda dolga leta ste bili član kreditnega odbora v svoji prejšnji službi in na začetku ste bili tudi v NLB.V NLB sem bil na začetku, dokler nismo dobili ustreznega števila članov uprave, saj smo bili nekaj mesecev v okrnjeni zasedbi.
Prej ste omenili, da so se krediti pred vašim obdobjem odobravali celo brez ustrezne strokovne analize podpornih služb, kar težko verjamem, poznavajoč delovanje bank.Tudi jaz včasih ne morem verjeti, kaj se je dogajalo v NLB.
Vztrajate pri trditvi, da se je res dogajalo in ni bil lapsus?Da, to za posamične primere lahko trdim. Zato pa je toliko zadev v presoji v preiskovalnih institucijah.
Torej za vaše nečlanstvo v kreditnem odboru tudi ni kriv zakon o bančništvu, ki preti z nekajmilijonskimi kaznimi, ki jih lahko določi Banka Slovenije po lastni presoji in jih s svojim premoženjem ne bi mogli poplačati?(Smeh.) Imam tako malo premoženja, da bi me lahko Banka Slovenije oglobila in vse pobrala, če bi delal napačno, pa ne bi imel dovolj... Najboljši recept je, da delaš dobro in pošteno, pa imaš najmanj možnosti, da bi te kdo oglobil. Res nimam težav s sprejemanjem odločitev.
Imate malo premoženja, ker je vaša plača prenizka in bi morali tako imenovani Lahovnikov zakon, ki jo omejuje, spremeniti?Sem iz delavske družine, začel sem kot delavec v eni od bank in nadaljeval kariero v drugi, na tej svoji poti nisem dobival bajnih plač, s katerimi bi si lahko ustvaril neko bajno bogastvo. Vseeno pa sem prepričan, da bi bilo treba ta zakon spremeniti. Na to temo je bilo doslej kar nekaj razprav, številni se strinjajo, da je zakon škodljiv, spremeni se pa nič. Nihče ne upa uradno predlagati, da se ga ukine.
To je jasno, takšen predlog, ki pri volilcih ne bi naletel na odobravanje, bi bil politično nevšečen.Tako je. Ta zakon na neki način spada v tisto kategorijo omejitev, zaradi katerih težko dobimo dobre kadre, pa ne govorim samo o bankah. Zgodilo se je že, da banke v teh letih prestrukturiranja spreminjajo svoje terjatve v lastniške deleže v določenih podjetjih in tako postanejo na primer državne banke pretežni lastniki, podjetje pade pod Lahovnikov zakon in posledično ne moreš dobiti direktorja, ker za tisto podjetje velja omejitev plače. In ni človeka, ki bi podjetje prišel prestrukturirat za takšno plačo. Tako tem podjetjem neposredno škodujemo.
Večkrat se je že govorilo, da vas bodo zamenjali...... ah, to se res govori ves čas...
... a ostajate. Menda ste nezamenljivi. Pred časom se je načrtovalo, da vas bodo zamenjali s spremembo in širitvijo nadzornega sveta. Nekdo iz vlade je povedal, da je imel finančni minister Mramor velike težave pri kadrovanju zaradi vaše spretnosti. Da ste vsakega kandidata za nadzornika oziroma vašega morebitnega naslednika blokirali z vlaganjem kazenskih ovadb, vložili ste jih več kot 40.Ne vem, kako naj bi blokiral nekoga z ovadbami, da bi prišel sem, razen če je že bil tukaj... Ne predstavljam si...
... ne vem natančno, koga vse ste ovadili...... ne vem, koga imate v mislih.
Ponavljam oceno iz vladnih koalicijskih krogov, da ste uspešno blokirali vse poskuse, da bi kdo ogrozil vaš položaj.Z nadzornim svetom se ne ukvarjam. Nadzorni svet izpopolnjuje SDH, tudi na predlog našega nadzornega sveta. Slišal sem, da se govori o meni to, kar pravite, ampak se mi res pripisuje čisto preveč vpliva. S svojimi nadzorniki se ne ukvarjam, vsak trenutek mi lahko rečejo: »Janko, ne potrebujemo te več, odidi.«
