Od zunaj je s stražnimi stolpi, visoko ogrado z bodečo žico in stražarji Punto Peuco podoben drugim zaporom, za zidovi pa čakajo zapornike zasebne komfortne sobe, teniška igrišča, urejene terase in drugo ugodje, skupaj s postavljenimi žari za piknike. Za privilegije obsojenih za zločine, storjene v času Pinochetove vladavine, ko je režimsko nasilje terjalo vsaj 3200 žrtev med političnimi nasprotniki, je močni general poskrbel po sestopu z oblasti, ko je še osem let ostal na čelu tamkajšnje vojske. Luksuzni zapor so okoli 50 kilometrov od glavnega mesta na območju neke vojašnice dogradili leta 1995 in ga predali v upravljanje civilnim oblastem, ko so se končevali prvi sodni postopki zaradi zločinov pod vojaško vladavino, in v njem je tedaj pristal tudi zloglasni vodja zanje najbolj odgovorne Pinochetove tajne policije Manuel Contreras. Za Alicio Liro je bila vzpostavitev posebnega zapora za storilce hudih zločinov z ugrabitvami, mučenji, usmrtitvami in nepojasnjenimi izginotji mnogih Čilencev v času, ko je ob krhkem vračanju demokracije še prevladoval njihov vpliv, Pinochet pa ostajal načelnik vojske, rezultat politike, da »se naredi, kar je v danih razmerah mogoče«. Po dveh desetletjih ni nobenega razloga za poseben položaj določenih obsojencev, trdi zdaj, ko se je v njem ugodno namestilo še ducat Pinochetovih častnikov s krvavimi rokavi. Skupaj z žrtvami tedanje strahovlade ter njihovimi sorodniki zahteva, da privilegirano stotnijo premestijo v siceršnje zapore, Punto Peuco pa zaprejo, kot so že storili s še bolj luksuznim zaporom za kršitelje človekovih pravic Cordillera pred dvema letoma.