V živo ste si ogledali tekmo med Slovenijo in Grčijo. Kako so se odrezali slovenski reprezentanti?

Obramba je bila v prvem polčasu bolj šibka, potem so se dvignili. Prav gotovo so se v slačilnici domenili, kaj je treba narediti. V napadu je bilo preveč individualne igre, kajti Grki so prevzemali na »pick and rollu«. V drugem polčasu so naši to zelo popravili, imeli smo priložnost za zmago, kajti približali smo se na 60:62. Ampak Grki so kakovostnejši, imajo izkušenejše igralce.

Če dodamo še tekmo s Hrvaško: koliko je Slovenija oddaljena od najboljših reprezentanc?

Ni daleč. Predvidevam, da se bo Slovenija uvrstila med najboljših pet ekip na prvenstvu. Ekipa nima zvezdnikov. Fantje razumejo, da ne morejo zmagati, če ne igrajo maksimalne obrambe. To je velik adut slovenske reprezentance.

Je eden od problemov, da v obrambi igrajo odlično le v določenih delih tekem, ne pa skozi vseh 40 minut?

Zagotovo je to problem. Treba je razumeti, da Zdovc rotira sedem, osem igralcev, zato včasih padejo v igri. Niso vajeni vseskozi igrati v takšnem ritmu. Kakšen dan počitka jim bo dobro del in mislim, da bodo v drugem krogu pokazali pravo igro.

Z Juretom Zdovcem sta stara znanca. Verjetno se slišita tudi v teh dneh. Kaj vam pove?

Ja, po vsaki tekmi se slišiva. Jure ni zadovoljen. Takšni smo trenerji. Vsak trener mora delati, kot da ima najboljšo ekipo na svetu. Manjka mu kakšen center, mogoče organizator igre. Ampak tisti, ki jih imaš, morajo biti zate najboljši igralci na svetu.

Torej ravno Goran Dragić in Bryant Dunston manjkata tej reprezentanci?

Če bi igrala tudi onadva, bi si upal že na začetku napovedati, da bi se Slovenija borila za kolajno. S to ekipo pa lahko pride med najboljših pet. Med fanti vlada odlično vzdušje, to se vidi pri menjavah, na klopi, na igrišču. Pomaga jim neverjetna publika.

Zdi se, da je reprezentanca od začetka priprav precej napredovala.

Seveda. Ko dobiš dvanajst igralcev z različno miselnostjo in načinom igre, potrebuješ nekaj časa, da se uigrajo in sprejmejo, kar od njih zahteva trener.

Kakšen trener je Jure Zdovc?

Super. Je eden od najbolj talentiranih mladih trenerjev v Evropi.

Je že čas, da dobi priložnost v enem od največjih klubov, katerih ponudbe je že imel?

Je. Mislim, da je dozorel. Ima izkušnje iz evrolige, iz velikih ekip. Le vprašanje časa je, kdaj bo dobil priložnost v enem največjih evropskih klubov.

Bi lahko dolgoročni razvoj slovenske košarke gradili na njem?

Seveda. Zagotovo je trenutno najboljši slovenski trener. To je pokazal z rezultati v klubih in reprezentanci. Mislim, da bi moral biti še dolga leta selektor.

Bi se želeli vključiti v delo članske ali kakšne druge reprezentance? Na primer kot svetovalec.

Če bi to Jure zahteval, bi. Bila sva soigralca, bil sem njegov trener in sva zelo dobra prijatelja. Torej ne pride v poštev, da bi ga odbil.

In trenerskega dela se je učil tudi od vas...

Vsak trener ima svojo filozofijo. Lahko od vsakega nekaj pobereš, ampak če nimaš svoje filozofije, ne moreš uspeti. Ko se je Jure odločil, da bo trener, je hodil na moje treninge. Dal sem mu veliko literature. Ampak on zaupa samemu sebi. To je pravilno.

Košarka je vse hitrejša in vse bolj temelji na fiziki. So vam košarkarski trendi všeč?

Niti ne gre za to, ali so mi všeč ali ne. V mojih časih beseda obramba ni obstajala. Tekme so se končevala z več kot sto točkami. Zdajšnjega trenda ne moremo spremeniti. Pogrešam dobre strelce, igralce, za katere veš, da bodo dali na vsaki tekmi dvajset točk, kot je Vasilis Spanulis. V nekdanji Jugoslaviji sta bila v vsaki ekipi dva takšna igralca.

V to smer se razvija Klemen Prepelič. Kaj mu napovedujete?

Ja, pa Jaka Blažič. Fant mora razumeti, da v košarki ne obstaja le koš. Mislim, da je to v reprezentanci dojel. Vidim, da se trudi v obrambi, kar je zelo dobro.

V zadnjih letih delujete v Libanonu. Boste ostali?

V Libanonu delam tri leta in bom ostal. Zelo mi je všeč tam, dobro sem se znašel. Podnebje je odlično, ljudje so prijazni. S klubom imamo velike uspehe, osvojili smo vse.

Boste pripeljali kakšnega slovenskega košarkarja?

Ne, ker so oni nagnjeni bolj k Američanom. Evropska košarka jim ni blizu, kar pa skušam malo spremeniti. Mislim, da mi bo uspelo.

Kakšna košarka se igra tam?

Dobra. Vsaka ekipa ima dva ali tri tujce, ki so dobro plačani. Igrajo nekdanji igralci lige NBA.

Če jo primerjamo s slovensko ligo?

Libanonska je precej boljša. Če bi moj klub igral v ligi ABA, bi se boril za mesto med prvimi petimi klubi.