V preteklih dneh se je župan Maribora mudil v Moskvi. Med drugim se je sestal s slovenskim veleposlanikom Primožem Šeligo. »Na sestanku sva se medsebojno informirala o tekočih projektih Maribora z Rusijo (o črpalni hidroelektrarni Kozjak, o ruskem muzeju, o pravoslavni konferenci, o poslovni konferenci Slovenija-Rusija),« je zapisal župan na svojem facebook profilu.
Tam je poročal tudi, da je obiskal podjetje Tyazhmash. »Sestanek je bil nadaljevanje dosedanjih pogovorov o možnostih njihovega sodelovanja pri gradnji črpalne hidroelektrarne Kozjak. Rečem lahko, da so predstavniki podjetja izkazali visoko stopnjo zainteresiranosti za realizacijo tega projekta. Predstavnikom podjetja Tyazhmash smo po pooblastilu Dravskih elektrarn Maribor predstavili tudi nekatere druge razvojne projekte Dravskih elektrarn Maribor,« je zapisal župan.
Vlagatelje išče v imenu državne firme
Ni prvič, da vodstvo občine v tujini išče vlagatelje za črpalno hidroelektrarno Kozjak. V preteklosti so jih med drugim iskali na Kitajskem. Iz aktualnih novic iz Rusije pa nedvoumno izhaja vtis, kakor da je Fištravec pooblaščenec elektrarn, ki so v 100-odstotni lasti državnega Holdinga slovenskih elektrarn, in da v njihovem imenu ter z njihovim blagoslovom išče vlagatelje. A nič od tega ni res. »Gospod Fištravec za iskanje investitorja v črpalni hidroelektrarni Kozjak nima pooblastila Dravskih elektrarn Maribor,« je direktor elektrarn Viljem Pozeb postavil župana na laž. »Projekt je zaradi več prepoznanih tveganj, predvsem pa zaradi nizkih cen električne energije na trgu, ustavljen.«
Še hujšo klofuto je Fištravcu primazalo vodstvo Holdinga slovenskih elektrarn. Sporočili so: »To, da župan v imenu gospodarske družbe sklepa dogovore in dogovarja potencialne posle, in to, po naših informacijah, brez pooblastila Dravskih elektrarn, je popolnoma nesprejemljivo in skregano z zakonitostmi, ki veljajo v poslovnem svetu.«
V zvezi z očitno neresnico Fištravca so včeraj iz njegovega kabineta sporočili, da župan ni imel namena trditi, kar je zapisal, torej da ima pooblastilo elektrarn. Z direktorjem Pozebom, s katerim se je sestal pred odhodom v Moskvo, naj bi imel zgolj sklenjen ustni dogovor, po katerem sme ruskim interesentom predstaviti projekt gradnje črpalne elektrarne.
Fištravčevih samohval na račun iskanja tujih naložbenikov so občani Maribora slišali in prebrali že nič koliko. Najbolj znana je zelo izpostavljena obljuba o gradnji tovarne baterij, v katero naj bi investiralo kitajsko-tajvansko podjetje Shihilen Apes. Septembra lani, torej pred lokalnimi volitvami, je bil celo objavljen oglas, ki je ponujal zaposlitev 52 ljudi v novi tovarni. Po volilni zmagi Fištravca pa je vse potihnilo in tisti, ki so kandidirali za ta delovna mesta, niso nikoli prejeli vabila na razgovor.
Če so Fištravčevi že porabili blizu 100.000 evrov za potovanja na Kitajsko, so se zdaj začeli preusmerjati tudi v druge države. Konec septembra bodo v Mariboru organizirali srečanje z gospodarstveniki iz Belorusije, oktobra pridejo iranski poslovneži, novembra pa še kitajski gospodarstveniki. Za potencialne interesente so vzpostavili spletno stran Investinmaribor.eu, na kateri bo objavljen katalog investicijskih priložnosti.
Zbiranje ponudb po meri izbranca
Občinsko snubljenje tujih naložbenikov je nesporno dober posel za najožje županove svetovalce. Med njimi je »župan v senci« Marko Kovačič, ki je s potovanji v imenu občine zaslužil več tisoč evrov. Ne glede na to, ali bo kak tujec vložil svoj denar v mariborsko gospodarstvo ali ne, bo zmagovalec tudi hrvaški komunikator Danijel Koletić. Slednji je svak prokurista agencije Spem Božidarja Novaka, ki ima z občino prav tako sklenjeno pogodbo za svetovanje. S Koletićevo zagrebško agencijo Apriori komunikacije, ki je del skupine Apriori World, je občina, kot je poročal Večer te dni, sklenila novo pogodbo za svetovanje na področju mednarodnega povezovanja. Koletićeva firma bo zaslužila 18.500 evrov.
Posel je dobil izbranec Koletić, pri čemer so na občini na že preverjen način izigrali sistem javnega naročanja. Ko so zbirali tri ponudbe, v svoj izbor niso pritegnili nobeno od uveljavljenih slovenskih podjetij za strateško komuniciranje, ki bi utegnila resno konkurirati Koletiću, temveč so izbrali dve firmi, ki za občinski posel sploh nista bili zainteresirani in nista ponudbe niti oddali!