Alenki Bratušek so bile politične zvezde naklonjene na začetku leta 2013. Ko v času globoke gospodarske krize, ki se ji je po razkritju poročila KPK o nepojasnjenem premoženju takratnega premierja Janeza Janše pridružila še politična kriza, nihče od eminentnih politikov, gospodarstvenikov, pravnikov... ni upal oziroma hotel prevzeti vodenja vlade, se je pojavila poslanka Pozitivne Slovenije in nekdanja uslužbenka finančnega ministrstva. In uspelo ji je zasesti najodgovornejšo funkcijo v državi.

Toda politične zvezde Alenke Bratušek so začele kaj hitro ugašati. Ne zaradi slabega dela njene vlade ali zaradi težavnosti koalicijskih partnerjev, temveč zaradi njene politične nesposobnosti in arogantnosti. Zaradi česar ji je »uspelo« skoraj nemogoče: kot predsednica vlade je izgubila na volitvah za vodenje največje vladne stranke. Tudi po odstopu s premierskega mesta in razpadu Pozitivne Slovenije so javnomnenjske raziskave Bratuškovi nakazovale nekaj možnosti, da ostane pomembna akterka na slovenskem političnem prizorišču. Po nespretnem poskusu predvolilnega povezovanja liberalnih strank in katastrofalni volilni kampanji, ki je temeljila na lastnem poveličevanju ter omalovaževanju in napadanju vseh tekmecev, je bil fiasko s kandidaturo za evropsko komisarko le še zadnji »doprinos« k političnemu koncu Alenke Bratušek in njene stranke.

Po ugasnitvi poslanske skupine ZaAB je v parlamentu (če ne štejemo poslancev narodnih skupnosti) le še šest poslanskih skupin, drugih pomembnejših parlamentarnih in političnih posledic pa ni pričakovati. Vključitev Janija Möderndorferja v katero od vladnih strank bi sicer koaliciji prinesla poslanski glas več. Toda ta ga pravzaprav ne potrebuje, Möderndorferjevo podporo vsaj določenim vladnim projektom pa lahko pričakuje tudi, če bo ta ostal nepovezani poslanec. Navsezadnje je že kot poslanec opozicijske stranke koaliciji neredko priskočil na pomoč. Še najbolj bi se lahko parlamentarna podoba spremenila, če bo prišlo do ustanovitve poslanske skupine nepovezanih poslancev. Ne zato, ker bi zavezništvo iz praktičnih razlogov med Bojanom Dobovškom, Mirjam Bon Klanjšček in Alenko Bratušek pomenilo nastanek perspektivnega političnega akterja, temveč zato, ker je vstop v poslansko skupino nepovezanih poslancev za morebitne nove nezadovoljne parlamentarce vendarle mikavnejši kot selitev med nepovezane poslance. Res pa je, da bi se omenjeni trojici pridružili le tisti, ki nimajo političnih ambicij oziroma so slabi politični strategi...