Slovenska nogometna reprezentanca si je v težki bitki z neugodno Estonijo v Mariboru priigrala ključno zmago v boju za tretje mesto v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo prihodnje leto v Franciji. Po vseh statističnih parametrih je Slovenija tretja reprezentanca kvalifikacijske skupine E za Anglijo in Švico. Slovenija ima tako v žepu vozovnico za dodatne kvalifikacije za Euro 2016. Oktobra bo igrala z najslabšima v skupini, Litvo v Ljubljani in San Marinom v gosteh, kar realno pomeni šest točk. Obenem še vedno upa na drugo mesto, ki vodi neposredno v Francijo.
Za sanjski razplet Švica, ki igra doma proti San Marinu in gostuje pri Estoniji, nikakor ne sme osvojiti več kot treh točk. Razplet je na meji znanstvene fantastike, toda Estonci so Sloveniji še vedno neizmerno hvaležni, ko ji je v boju za evropsko prvenstvo leta 2012 omogočila dodatne kvalifikacije. Tedaj je Slovenija v zanjo nepomembni tekmi v zadnjem krogu v Ljudskem vrtu v Mariboru s čudežnim golom Dareta Vršiča premagala Srbijo, vratar Samir Handanović pa je celo ubranil enajstmetrovko.
Po torkovih tekmah osmega kroga je še bolj očitno, kaj je Slovenija zapravila s porazom v 94. minuti proti Švici v Baslu. Glede na to, da je Anglija premagala Švico, bi Sloveniji zadostoval že remi, da bi bila po točkah izenačena s Švico. Slovenija bi bila v prednosti, ker je v medsebojnih tekmah boljša na račun dveh golov v gosteh, saj je v Mariboru zmagala z 1:0, v Baslu pa izgubila z 2:3.
Doslej je bilo treba za dodatne kvalifikacije osvojiti drugo mesto v skupini. Ker so število reprezentanc povečali s 16 na 24, je pot lažja. Tokratne kvalifikacije je Slovenija začela z bolečim porazom proti Estoniji v Talinu (0:1). Nadaljevalo se je z afero Iličić, ko je igralec Fiorentine kar prek predsednika Nogometne zveze Slovenije Aleksandra Čeferina sporočil Srečku Katancu, da ne bo igral za reprezentanco, dokler bo on selektor, vendar se je po dveh mesecih premislil. Srečna zmaga proti Švici (1:0) v Mariboru in pričakovana v Litvi (2:0) je v slovensko nogometno hišo prinesla mir. Potem ko je na prvih tekmah neučinkovitost reševal Milivoje Novaković s tremi goli, se je začela serija tekem z bolečimi porazi, ko Slovenija povede (Anglija na Wembleyju 1:3 in Stožicah 2:3, Švica v Baslu 2:3), toda na koncu ostane praznih rok. Vmes San Marino (6:0) pač ni bil resen tekmec. Za jesenski finiš kvalifikacij je selektor Srečko Katanec temeljito posegel v začetno enajsterico, da je na igrišču združil umetnike Kevina Kampla, Valterja Birso in Josipa Iličića, kar je po okus navijačev ter poskus zasuka k igri.
Slovenija pod selektorjem Katancem nima prepoznavne igre, kot jo je imela pod Matjažem Kekom, ki je hkrati delal tisto, kar je najtežje. Selekcijo igralcev, gradil igro, dvigoval načeto samozavest in naredil rezultat s prebojem na svetovno prvenstvo v Južni Afriki leta 2014, s čimer so igralci glede na mladost celo prehiteli zakonitosti razvoja. Katanec je v drugem mandatu drugačen selektor, kot je bil v prvem na prelomu tisočletja. Postal je mehkejši ter manj načelen in avtoritativen. Preobčutljiv je za šume iz okolice, čeprav ima z novo pogodbo podporo Nogometne zveze Slovenije in mir ter proste roke za ustvarjanje nove generacije. Navijači pod Katancem še vedno čakajo na skalp velike reprezentance, ki je bil pogoj za preboj na veliko tekmovanje v prejšnjem sistemu kvalifikacij. Na koncu vedno odloča poštenost do žoge, ki se začne pri igralcih, nadaljuje prek strokovnega vodstva in konča pri obsežnem aparatu NZS.
