»Naja je prebolela levkemijo. Zdravljenje s kemoterapijo ji je uničilo sklenino zob, zato mora zdaj redno obiskovati zobozdravnika, povprečno enkrat na mesec,« pojasnjuje Jasmina Rek, mamica 12-letne Naje, ki redno prihaja v Center za otroško in preventivno zobozdravstvo na Stomatološki kliniki v Ljubljani, in doda, da je izboljšanje že vidno, saj ji zobozdravnica na zobe redno nanaša fluoridno pasto. »Naja ima sicer strah pred zobozdravniki, vendar ne pred dr. Tomaževičevo, ob njej je popolnoma sproščena,« nadaljuje in doda, da je Naji zobozdravnica všeč, ker je nasmejana in se med pregledom tudi pošali.
Sama ima, kot pravi, medtem ko zobozdravnica dela z Najo, čas opazovati potek dela v ambulanti in vidi, da je zelo prijazno pravzaprav vse zdravstveno osebje v centru. Tako zelo prijazno, da se jima z Najo ni težko voziti vsak mesec v Ljubljano. »Videti sproščenega in nasmejanega otroka, ki gre rad k zobozdravniku in je zadovoljen, ko gre od zobozdravnika, je vredno vsake poti,« pravi Rekova.
23 obiskov zobozdravnika na leto
Otrok in mladostnikov, ki se med odraščanjem srečujejo s tegobami, kot so kronične sistemske bolezni in druge bolezni ter poškodbe ustne votline, in s številnimi tveganji, ki te bolezni in poškodbe spremljajo, je tudi pri nas iz leta v leto več. Med njimi je vse več otrok in mladostnikov s težavnim vedenjem, strahom pred zobozdravnikom ter z zmanjšanimi zmožnostmi, ugotavljajo v Centru za otroško in preventivno zobozdravstvo (COPZ) Stomatološke klinike UKC Ljubljana in dodajajo, da je njihova zobozdravniška obravnava pogosto dolgotrajna ter zahteva številne obiske pri zobozdravniku. Nekateri obiščejo zobozdravnika tudi do 23-krat na leto, razložijo v COPZ, kjer se ob tem soočajo tudi s pomanjkanjem sredstev. To se poleg zastarelosti nekatere opreme odraža tudi v dolgih čakalnih vrstah. Na prvi specialistični pregled v Centru za otroško in preventivno zobozdravstvo so morali najmlajši pacienti lani čakati tudi več kot tri mesece.
Številke kažejo, da se je v letu 2011 število napotitev v center nepričakovano povečalo za 23 odstotkov, leta 2012 pa kar za 89 odstotkov. Podrobnejša analiza prvih napotitev v letu 2012 je pokazala, da sta ključna vzroka za največji delež napotitev v center potreba po zobozdravniški oskrbi otrok in mladostnikov s težavnim vedenjem in strahom pred zobozdravnikom (42 odstotkov) ter kronično bolnih otrok in mladostnikov (22 odstotkov), so povedali v centru.
Posodobitev opreme
»V COPZ je napotenih vse več otrok in mladostnikov s kroničnimi težavami z zobmi in zmanjšanimi zmožnostmi sodelovanja pri zobozdravniških posegih, ki jim v obstoječih razmerah vse težje zagotavljamo kakovostno specialistično oskrbo, pojasni vodja Centra za otroško preventivno zobozdravstvo dr. Rok Kosem, dr. dent. medicine, ki ne skriva zadovoljstva, da bodo lahko opremo posodobili tudi z nedavno donacijo podjetja Wrigley v višini 52.000 evrov. Z njeno pomočjo bodo kupili dva stomatološka stola, intraoralne kamere in še nekaj druge medicinske opreme, ki jim bo omogočala učinkovitejšo in prijaznejšo obravnavo pacientov.
»S posodobitvijo opreme bomo lahko izboljšali pogoje za otroku ali mladostniku prijaznejšo obravnavo, še posebej pri zadovoljevanju posebnih strokovnih potreb otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi in zmanjšanimi zmožnostmi,« je razložil dr. Rok Kosem. Kot še pravi, starši otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pogosto potožijo, da je dostopnost do zdravstvenih storitev bistveno premajhna glede na njihove potrebe. Podobno velja za zobozdravstvene storitve. A je žal zobozdravnikov, ki bi se ukvarjali z invalidnimi osebami, v Sloveniji zelo malo oziroma so preobremenjeni. Zato pogosto trpi tudi preventiva, ki je za otroke in mladostnike izjemnega pomena.
»Zobozdravstveno varstvo je neločljivo povezano s preventivno dejavnostjo. To pa je pri otrocih in mladostnikih s kroničnimi boleznimi in zmanjšanimi zmožnostmi zelo težko zagotavljati, saj spodbujanje redne in pravilne nege zob ter preventivni zobozdravstveni pregled terjajo drugačen pristop. A prav z večjo skrbjo za zdravje zob bi lahko preprečili vrsto težav, ki so pri tej populaciji običajno še pogostejše: karies, bolezni obzobnih tkiv, motnje razvoja zobnih tkiv itd,« našteje dr. Rok Kosem, ki sicer pri svojem delu vendarle opaža tudi, da se je pri določenem deležu prebivalstva ozaveščenost glede pomena ustnega zdravja povečala. »Čeprav pri mnogih žal z zamudo, ko so bile številne priložnosti za ohranjanje ustnega zdravja že zamujene,« razloži in doda, da preventivo pomenijo večinoma sorazmerno zlahka obvladljive priložnosti, kot sta skrb za dobro ustno higieno z uporabo zobne paste s fluoridi od izrasti prvega mlečnega zoba naprej in zdrav – zobem in celotnemu organizmu prijazen – prehranski red, ki zagotavlja tudi ustrezno funkcijo žvečenja in s tem primerno spodbujeno izločanje sline. av