Več organizacij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora, se je v sklopu projekta Moč povezalo v mrežo devetih psiholoških svetovalnic po vsej Sloveniji, ki naj bi učinkovito okrepile preventivno dejavnost na tem področju. V pičlih prvih šestih mesecih delovanja je od februarja do avgusta letos v njih pomoč že poiskalo kar 712 ljudi, skoraj za polovico je bila to prva oblika pomoči v njihovi stiski.
Da so preventivne aktivnosti doprinesle vsaj k zadržanju števila ljudi, ki storijo usodni korak, verjame tudi vodja projekta Moč z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora Saška Roškar, ki sicer priznava, da so povezavo med zmanjševanjem števila samomorov in preventivnimi aktivnostmi poskušali dokazati v posebni študiji, ki pa trdnih povezav žal ni potrdila. Kljub temu na NIJZ menijo, da povezave potrjuje vsaj ugoden trend upadanja samomorilnega količnika. Ta predstavlja število samomorov na 100.000 prebivalcev in je lani znašal 18,81 (32 za moške in 6 za ženske), kar pomeni, da si je lani vzelo življenje skoraj 19 ljudi na 100.000 prebivalcev. Kljub tragiki je to hkrati najnižji količnik od leta 1965 naprej, ko se količnik kljub posameznim nihanjem sicer vzdržuje na podobni ravni. Izstopa leto 2003, ko si je življenje odvzelo 562 ljudi.
Glede večje ogroženosti še vedno izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. V slednjem so lani zabeležili najvišji količnik samomorilnosti v državi, v upadu samomorilnega količnika pa izrazito izstopa regija Ravne na Koroškem, kjer se je samomorilni količnik prepolovil. Po tradiciji beležijo nižje količnike v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani. V vseh regijah pa so izrazito bolj ogroženi moški, lani je bilo razmerje pet proti ena, kar pomeni, da je naredila samomor ena ženska na pet moških.
Pomaga tudi destigmatizacija
Pristojni ocenjujejo, da je k zmanjšanju števila usodnih dejanj pripomogla tudi destigmatizacija problematike, ki je prav tako plod vse bolj razvejenih oblik širjenja pomoči za ljudi v stiski in je pomagala, da se je okoli ljudi, ki imajo težave, oblikoval lažje dosegljiv in brezplačen krog pomoči, po kateri ti vse bolj posegajo. Tudi bližnji, prijatelji in sodelavci storilcev samomora, ki lahko zaradi njihovega usodnega dejanja občutijo celo vrsto čustev, od jeze, strahu in sramu do samoobtoževanja, ki so bili zaradi stigme v procesu žalovanja doslej velikokrat osamljeni.
In če preventivne aktivnosti pomenijo, da smo pomagali enemu samemu človeku, je to že razlog, da jih nadaljujemo, meni Roškarjeva in dodaja, da je v tem duhu stkano tudi letošnje geslo Podajmo roko – rešimo življenje ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo prav na današnji dan. Geslo naj bi spodbujalo k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. »Pozitiven učinek in spremembo lahko dosežemo, če ogroženim posameznikom pokažemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno. Vprašamo jih lahko po njihovem počutju in brez obsojanja prisluhnemo njihovim zgodbam. Osamljenost poveča tveganje za samomor, trdne in pristne vezi med ljudmi pa lahko delujejo varovalno. Zato biti tam za nekoga, ki je v stiski in osamljen, biti z njim in ob njem, lahko reši življenje ali olajša stisko,« poudarja Saška Roškar in dodaja: »Čeprav je neformalna pomoč prijateljev in bližnjih lahko ključna, pa ni vedno dovolj. Dostikrat so potrebne strokovne oblike pomoči.«
Mreža svetovalnic
V projektu Moč svoje moči združujejo NIJZ, Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, Inštitut Andreja Marušiča ter Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V okviru projekta tako s podporo norveškega finančnega mehanizma od februarja deluje tudi brezplačna mreža devetih psiholoških svetovalnic. Že obstoječim svetovalnicam v Ljubljani, Celju in Kranju so z njo pridružili svetovalnice v Laškem, Sevnici, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski soboti. »Vse so začele delovati v predvidenem roku, v pol leta so v njih sprejeli kar 712 ljudi in jim ponudili 1708 brezplačnih svetovalnih ur,« razloži vodja svetovalnic pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet Mojca Vatovec in doda, da v vseh presegajo načrte. V njih svetuje 31 visokousposobljenih svetovalcev, ki imajo poleg osnovne psihološke ali psihoterapevtske izobrazbe tudi znanje za pogovor z ljudmi v duševni stiski, ki so ga pridobili v sodelovanju s strokovnjaki Psihiatrične klinike v Ljubljani. Pomoč pa ponujajo odraslim posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. »S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo strankam omogočamo učenje uspešnih strategij za reševanje težav, za izboljšanje komunikacije, za premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah,« razloži Vatovčeva in doda, da za zdaj iščejo pomoč v svetovalnici predvsem ženske, najpogosteje zaradi težav v družini. V Ljubljani so sprejeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski.
Ta mesec bo mreža svetovalnic razširila svoj nabor pomoči, napoveduje Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, in pojasni, da bodo strokovno vodene izkustvene skupine za starše in ločene starše organizirali v Ljubljani in Celju. Prijave v Ljubljani sprejemajo na telefonski številki 031 704 707, v Celju na 031 778 772. V Ljubljani tudi že deluje skupina za žalujoče.
Ranljivi so tudi tisti, ki pomagajo
V projektu Moč namenjajo posebno pozornost tudi izobraževanju strokovnjakov, ki prihajajo v stik z ranljivimi. »V izobraževanjih smo se srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, pa tudi s policisti in z drugimi, ki običajno ponujajo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih situacijah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost,« pojasni Vita Poštuvan s Slovenskega centra za raziskovanje samomora – Inštituta Andreja Marušiča. Tudi njihove študije so potrdile, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih, pojasni in doda, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč bolniku. Veliko zanimanje za vključitev strokovnjakov v njihov program Nara – moč strokovnjakom skozi čuječnost, ki so ga razvili za vzpostavljanje redne skrbi zase in za lastno duševno zdravje, pa kaže, da se tega zavedajo tudi strokovnjaki sami, saj se jih je prijavilo že več kot 200 iz vse Slovenije. Izobraževanja se bodo začela jeseni.