Bolgarija in Grčija popustili
Časnik New York Times pa je poročal, da je Rusija v regijo Latakija na severozahodu Sirije, ki je pod nadzorom Al Asadovega režima, poslala vojaško predhodnico in montažne objekte za več sto ljudi ter premični letalski kontrolni stolp. Zaradi teh informacij je ameriški državni sekretar John Kerry stopil v stik z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in mu izrazil bojazen, da bi lahko krepitev ruske vojaške navzočnosti vodila v stopnjevanje konflikta v Siriji. V napetosti so se ujele tudi nekatere evropske države. ZDA so Bolgarijo in Grčijo zaprosile, naj ruskim letalom na poti v Sirijo ne dovolijo preletov čez svoje ozemlje. Sofija je v torek v prepoved privolila, danes pa sporočila, da bo ruskim letalom dovolila prelete, če jim bodo ruske oblasti omogočile pregled tovora. Moskva je že v torek zahtevala tako odgovor Bolgarije kot Grčije, danes pa sporočila, da so ji Atene dovolile prelete za dobavo pomoči Siriji, dovoljenje za prelete pa je dobila tudi od Irana. Podoben spor je imela Rusija s Turčijo leta 2012.
Moskva je ena glavnih zaveznic Al Asadovega režima, v zadnjih tednih, po sklenitvi dogovora o iranskem jedrskem programu, pa krepi vlogo posrednika v konfliktu. Zadnje napetosti med ZDA in Rusijo sledijo kratkemu obdobju sodelovanja v avgustu, ko je Kerry podprl prizadevanja Lavrova za politično rešitev sirske krize. Rusija v teh prizadevanjih poudarja, da mora Al Asad sodelovati v politični tranziciji, kar večina sirske opozicije v izgnanstvu, ki ima podporo ZDA, zavrača. Sicer pa želi Moskva tudi prispevati v boju proti skrajni Islamski državi, ki ji je v zadnjem letu dni uspelo zasesti obsežna ozemlja v Siriji in Iraku, a očitno ima povsem drugačen pogled kot Washington, kako preprečiti, da bi Islamska država zasedla Sirijo. agencije