Od začetka begunske krize so se po spletu in družbenih omrežjih začeli širiti številni zavajajoči podatki o beguncih. Medtem ko so bili številni produkt načrtovanega in zlonamernega spodbujanja nezaupanja do beguncev, so številne napačne predstave o beguncih, ki prihajajo v Evropo, žal posledica prekomernega zanašanja izključno na poročanje medijev o dogodkih po svetu pri gradnji predstav življenja in življenjskega standarda v drugih državah.
Ko mediji poročamo o dogodkih v tujini, praviloma pokrivamo izredne dogodke, kar po definiciji pomeni, da ne odražajo vedno vsakdanjega življenja vseh prebivalcev neke države. Če mediji poročajo o napadih teroristične skupine Boko Haram na šolo za deklice v Nigeriji, se zato hitro ustvari prepričanje, da je tako po vsej državi. Mediji namreč ne poročajo, da neka šola v Nigeriji ni bila napadena še nikoli, niti da je takšnih šol večina. Pravzaprav, zakaj bi morali v rubrikah, ki poročajo o svetovnih dogodkih, to poročati? Preprosto ni prostora za poročanje o vseh rečeh, ki se po svetu niso zgodile.
Ključno za poznavanje vsakdanjega življenja v neki državi tako poleg medijev, ki opisujejo izredne dogodke, predstavljajo drugi zanesljivi kanali, na primer šola in izobraževanje, pogovori s starši in vrstniki pa tudi potovanja, s pomočjo katerih pridobimo to, čemur pravimo splošna izobrazba.
Mediji kljub pomembni družbeni vlogi ne morejo odigrati vloge primarnih izobraževalcev ljudi, temveč lahko v mozaik znanja dodajamo samo zaključne kamenčke. V zadnjih letih se dosti poroča o strelskih napadih v ZDA, vendar ker ljudje bolje poznajo ZDA kot na primer Nigerijo, vedo, da tam ni vojnega stanja, ampak gre večinoma za državo z visoko kakovostjo življenja.
Na omenjene pomanjkljivosti prejemanja podatkov o stanju sveta in poročanja o njem je v intervjuju za danski medij DR Nyheder opozoril švedski zdravnik in statistik Hans Rosling, soustanovitelj nevladne organizacije Gapminder Foundation. Ta promovira globalni trajnostni razvoj s pomočjo razumevanja statistike in drugih socialnih, ekonomskih in okoljskih podatkov na nacionalni in globalni ravni, razvila pa je tudi program za preučevanje statističnih podatkov Trendalyzer. Tega je že pred časom odkupil Google.
Rosling je s svojimi statističnimi podatki krizo poskušal osvetliti že pred časom s pomočjo videa, v katerem je s številkami pojasnil, kako neznaten del bremena vojne v Siriji je pravzaprav padel na pleča Evrope v primerjavi s Sirijo in državami v regiji. Ob tem je tudi pojasnil strukturni razlog, ki begunce sili v ilegalno prečkanje evropskih meja.
