Policijski avto se ustavi za velikim terenskim vozilom, ki stoji ob robu ceste. Iz vozila skoči voznik, vpije in zakoraka naravnost proti policistu. V naslednjem trenutku ga v levi roki strese. Na peti se zavrti za 180 stopinj in se kot pokošen zvrne v travo. Policist stopi za njim. V roki ima predmet, podoben pištoli, ki pa ima rumene oznake. Električni paralizator. Moški mirno leži. Pripravljen je za vklepanje.

Obravnava z varne razdalje

Posnetki iz ZDA, dostopni na spletu, kažejo, kako tamkajšnja policija, ki sicer rada strelja zares, uporablja sredstvo, ki vas bo prav tako pokosilo, a je veliko manj verjetno, da vas bo ubilo. Ameriški policisti se zato večkrat – kot je videti na posnetkih – dogovorijo, da kriminalce držijo na muhi pištole toliko časa, dokler ne prihiti kdo od kolegov, ki ima paralizator. Potem pištole, če se vse zgodi še pravi čas in če na nasprotni strani ne vlečejo orožja iz žepov, lahko pospravijo.

Ob letošnji prenovi zakona o nalogah in pooblastilih policije so uporabo paralizatorjev predlagali tudi na slovenski policiji. Zaščitniki človekovih pravic so nad idejo ogorčeni.

»Ugotavljamo, da obstaja delna praznina med uporabo palice in uporabo strelnega orožja, saj policisti nimajo prisilnega sredstva, s katerim bi lahko z varne razdalje uspešno obvladali upiranje osebe ali odvrnili njen napad,« so svojo namero razložili na policiji. Prednosti pa vidijo tudi za civiliste. »Vsakdo ima pravico, da je v policijskem postopku obravnavan tako, da izvedba policijske naloge ali morebitna uporaba prisilnega sredstva povzroči najmanjše škodljive posledice,« so sporočili. Na policiji še zagotavljajo, da bo – če bodo paralizatorji sploh uveljavljeni – uporaba strogo omejena in nadzorovana.

Nekateri naši sogovorniki pravijo, da bi bilo treba, če že, uporabo električnega paralizatorja omejiti z enakimi pravili, kot veljajo za uporabo strelnega orožja. »Uporabo odsvetujemo, razen če policisti strelno orožje povsem odložijo ali pa če uvedejo mešane patrulje, v katerih bi en policist imel paralizator, drugi pa pištolo,« pravi profesor na fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar. Ob pripravi zakona ga je policija, skupaj z drugimi slovenskimi strokovnjaki, povabila, da poda strokovno mnenje. Lobnikar priznava, da električne paralizatorje uporablja vse več držav. Slovenska policija trdi celo, da je Slovenija ena redkih v EU, ki te možnosti v zakonodaji nima predvidene. »Vendar pa,« ponavlja Lobnikar, »ne obstajajo strokovni razlogi za uvedbo dodatnega orodja, poleg strelnega orožja.«

Do uvedbe paralizatorjev so zadržani tudi v uradu varuha človekovih pravic. Opozarjajo na »medicinske vidike tega prisilnega sredstva, zlasti na to, da se je treba izogibati uporabi na posebno ogroženih osebah, kot so starejši, nosečnice, otroci in osebe s srčnimi boleznimi«. Po njihovem mnenju je tudi »utemeljena bojazen, da bi bila uporaba paralizatorja pogostejša, kot bi bilo to res nujno potrebno«.

Goran Klemenčič jih je že ukinil

Električne paralizatorje je slovenska policija poskusno že uporabljala pred približno desetimi leti. Ideja o testiranju – v specialni enoti policije so imeli petnajst naprav – je bila sprožena v času, ko je notranje ministrstvo vodil Rado Bohinc. Nasledil ga je minister Dragutin Mate, ki paralizatorjev sicer ni prepovedal, dobil pa naj bi poročilo policije, da niso primerni za uporabo. Zato se za trajno uporabo ni odločil. Potem ko sta leta 2008 na notranje ministrstvo stopila ministrica Katarina Kresal in državni sekretar Goran Klemenčič, pa so paralizatorje ukinili. Po naših informacijah naj bi paralizatorjem najodločneje nasprotoval prav Klemenčič, ki naj bi tudi napisal obvezno usmeritev policiji, da se petnajst paralizatorjev umakne iz uporabe.

Naprave na svojo nadaljnjo usodo čakajo v skladišču. Ni pa verjetno, da bi bil Klemenčič, zdaj kot pravosodni minister, paralizatorjem po novem kaj bolj naklonjen. Po naših informacijah naj bi na nekaterih srečanjih letos že poudaril, da bo njihovi uvedbi nasprotoval. Nekateri naši sogovorniki sicer dopuščajo možnost, da bi morda na pravosodnem ministrstvu vendarle pristali na uporabo v izjemnih primerih – na primer pri delu posebnih enot in pri zaščiti prič.

Aleš Trontelj, direktor podjetja SGB, ki se ukvarja s poslovnovarnostnim svetovanjem in nekdanji uslužbenec policije, pa uvedbo paralizatorjev zagovarja. Pravi, da bi lahko bili celo boljša rešitev od lesenih palic, ki jih uporablja policija. »Na demonstracijah ali pri zapletenih intervencijah, ko pride do nasilja, je uporaba palice lahko zelo boleča. Policist vam lahko nehote zlomi roko ali nogo,« opozarja Trontelj. »Ko se osebe prerivajo, je s palico tudi težko natančno zadeti. Policist bi lahko koga po nesreči udaril tudi po glavi. S paralizatorjem teh težav ni,« je prepričan naš sogovornik. »S paralizatorjem je lažje obvladati fizično močnejše osebe, tako so te tudi manj poškodovane. Res pa je, da je bilo zaradi uporabe paralizatorja po svetu nekaj težav, vendar te nastajajo tudi pri uporabi drugih sredstev za umiritev,« dodaja Trontelj.

Meta Roglič, Uroš Škerl Kramberger