Potem ko je v ponedeljek izstopil iz zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB), je Jani Möderndorfer včeraj zapustil tudi njeno poslansko skupino. To pomeni, da je ta prenehala obstajati, saj v njej ni več treh članov, kar je pogoj za delovanje poslanske skupine. Möderndorfer je s tem spravil v zagato preostali članici ugasle poslanske skupine ZaAB, zato sta Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček nameravali z Bojanom Dobovškom, ki je pred časom izstopil iz SMC in kasneje tudi iz njene poslanske skupine, ustanoviti novo poslansko skupino nepovezanih poslancev. Vendar nekateri pravniki opozarjajo, da to ni mogoče.
SMC noče Möderndorferja?
Dosedanji vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer želi poslansko pot nadaljevati v SMC, a kaže, da navdušenja, da bi se njihovi poslanski skupini pridružil nekdanji član LDS ter nato Pozitivne Slovenije in ZaAB, ni. Tako je mogoče slišati, da se razlogi, zaradi katerih SMC v koalicijo ni želela sprejeti ZaAB oziroma njenih ključnih ljudi v poslanski skupini, niso spremenili.
Möderndorferjev politični nahrbtnik, katerega naj bi (med drugim) bremenili njegovo preteklo sodelovanje z Gregorjem Golobičem in Zoranom Jankovićem pa tudi povezave z različnimi interesnimi skupinami, po prepričanju naših sogovornikov iz SMC torej danes ni nič manj težak, kot je bil pred letom dni. Poleg tega Möderndorferja ocenjujejo kot svojeglavega in nepredvidljivega poslanca. »Njegov prihod v poslanske vrste SMC bi naši stranki lahko več odnesel kot prinesel,« pravijo.
Brglez še preučuje poslovnik
Nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek je kot bodoči vodja včeraj v državni zbor oddal vlogo za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev, v kateri bi bili ob njem tudi Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. A lahko se zgodi, da iz tega ne bo nič. Pravnik Rajko Pirnat namreč poudarja, da je poslovnik državnega zbora o tem, kdo lahko ustanovi poslansko skupino nepovezanih poslancev, zelo jasen. »Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček pri ustanavljanju takšne poslanske skupine ne moreta sodelovati. To bi lahko storili le, če bi izstopili iz ZaAB,« pravi Pirnat in spomni še na eno možnost, po kateri bi lahko poslanska skupina ZaAB delovala naprej. To bi bilo v primeru, če bi se ji, denimo, pridružil Bojan Dobovšek.
Pa je to pripravljen storiti? »O tem sploh nismo govorili. Gre le za institut nepovezanih poslancev. Moj interes je, da se z drugimi poslanci čim prej povežem v poslansko skupino in dobim glasovalno pravico na sejah parlamentarnih odborov ter pravico do strokovne pomoči (sekretarja, dveh strokovnih sodelavcev, referenta in denarja za strokovno pomoč, op. p.), ki pripada poslanskim skupinam,« nam je odvrnil Dobovšek, ki upa, da bo vodstvo državnega zbora določila poslovnika razlagalo življenjsko in torej omogočilo ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev, v kateri bi bili tudi Bratuškova in Bon-Klanjščkova.
O tem se je Dobovšek včeraj pogovarjal z generalno sekretarko državnega zbora Uršulo Zore Tavčar. »Povedala je, da je to prvi tovrsten primer in da ne vedo točno, kako ga bodo rešili,« nam je pojasnil Dobovšek, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa se do morebitne ustanovitve poslanske skupine nepovezanih poslancev še ni opredelil.
