Po poletnem premoru se bodo danes nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju, na katerih želi vlada v prihodnjem letu preprečiti za 310 milijonov evrov večje stroške za plače. Varčevalni ukrepi, ki so bili s sindikati dogovorjeni decembra lani, se namreč s koncem leta iztečejo.
Vlada je doslej privolila v sprostitev napredovanj ter na povrnitev regresa za letni dopust in premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v celoti, poleg tega pa naj bi odpravila tudi enoodstotno letno znižanje števila zaposlenih. Po predlogu iz sredine julija pa vztraja pri podaljšanju znižane vrednosti plačnih razredov, zamrznitvi izplačevanja redne delovne uspešnosti in nižjem plačilu delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Za še eno leto podaljšani ukrepi bi državi prinesli okoli 145 milijonov evrov, za 165 milijonov evrov pa naj bi vlada poiskala dodatne ukrepe, ki jih bo, kot je včeraj napovedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, predstavil sindikatom že danes.
Sindikati zahtevajo uresničitev lanskega dogovora
Sindikati predlogom vlade še naprej ostro nasprotujejo in zahtevajo, da se dogovor iz lanskega decembra, po katerem bi se morali s koncem letošnjega leta varčevalni ukrepi odpraviti, v celoti uresniči. »Razmere v gospodarstvu in makroekonomske okolje se nenehno izboljšujejo, zato ne vidimo logike, da vlada ne more uresničiti tistega, kar je podpisala v precej slabših razmerah,« pravi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Novega pogajalskega predloga včeraj sindikati še niso prejeli, je pa Koprivnikar z napovedjo o dodatnih »izrazito povečal nelagodje in napetost«. »To pomeni, da vlada v drugem krogu pogajanj zaostruje izhodiščni predlog iz julija letos. To pa je nedopustno,« je pojasnil Štrukelj.
Koprivnikar: Samo gospodarska rast ne zadostuje
Nelagodje in napetost nedvomno čutijo tudi na vladni strani, kjer morajo zaradi zavez Bruslju in uvedbe fiskalnega pravila spraviti proračunski primanjkljaj pod 2,9 odstotka BDP. Dodatno varčevanje, ki ga ta cilj zahteva, pa je po besedah ministra Koprivnikarja, najtežje prav v obdobju gospodarske rasti, ko »vsi pričakujejo, da bomo prenehali omejevati trošenje«. Pojasnil je, da dodatnih 180 milijonov evrov, kolikor bo morala država odšteti za sprostitev napredovanj, »krepko presega gospodarsko rast« (ta trenutno na letni ravni znaša 2,5 odstotka, op. p.). Dejansko povečanje prihodkov v proračunu bi, kot je dejal, morala prinesti potrošnja, ta pa še vedno raste po manj kot enoodstotni stopnji.