Svet Onkološkega inštituta bo danes presojal delo generalnega direktorja Janeza Remškarja. Postopek, ki so ga začeli, bi lahko na koncu pripeljal tudi do Remškarjeve razrešitve. Po neuradnih informacijah končne odločitve v teh dneh še ni pričakovati, a pogovori s potencialnimi kandidati za njegovega naslednika naj bi se že začeli. Člani sveta so pod drobnogled neuradno vzeli skrb za varnost in kakovost v osrednji ustanovi za zdravljenje raka, ki je postala z aferami v sosednjem kliničnem centru še toliko bolj aktualna.

O skrbi za varnost zdravljenja

Janez Remškar je dejal, da svojih odgovorov članom sveta pred sejo ne more komentirati, meni pa, da je izvor sedanjega dogajanja v opozorilu kirurgu Eriku Breclju, ki je tudi član sveta. O zahtevi članov sveta iz vrst zaposlenih po izredni seji so ga namreč obvestili tik po opozorilu Breclju, da je bilo njegovo informiranje enega od pacientov neustrezno (nezadovoljni bolnik se je obrnil na zastopnico pacientovih pravic).

Po naših informacijah imajo člani sveta med drugim pomisleke, da Onkološki inštitut zaostaja pri uvajanju kliničnih poti pri zdravljenju. Remškar zatrjuje, da skrbi za varnost in kakovost posvečajo veliko pozornosti, tudi pri kliničnih poteh pa spoštujejo predpise. Lani so v bolnišnici opravili 482 pogovorov o varnosti in kakovosti, je dodal, naraščajo pa tudi prijave varnostnih zapletov. Leta 2013 jih je bilo 16, lani 22, letos pa jih je do danes 20. Cilj je ugotoviti in odpraviti težave, ki so pripeljale do zapleta, ne da bi zaradi odkritosti zaposlene kaznovali. »Res pa je število prijav realno žal še vedno nizko v primerjavi s stanjem v tujini,« priznava.

Prek odvetnikov

Pred opozorilom Breclju so mu svetovali mediacijo, pravi Remškar, a se zdravnik ni bil pripravljen pogovarjati brez odvetnika. Zdaj ima odvetnika tudi sam. Franci Matoz ga bo spremljal tudi na današnji seji, je povedal. »S svojimi odgovori sem zavrnil vse očitke, odločitev o mojem mandatu pa bo na koncu politična.«

Erik Brecelj medtem poudarja, da njun spor ni razlog za obravnavo Remškarjevega vodenja bolnišnice in se z njim na svetu zavoda niso ukvarjali. »Med člani sveta so ljudje, ki imajo izkušnje v zdravstvu in vedo, kaj je za bolnišnico dobro. Obravnavali bomo direktorjevo delo in njegove odgovore,« je poudaril Brecelj, ki dodaja, da konkretne vsebine seje sveta za zdaj ne more komentirati.

Brez finančnih težav

V nasprotju s številnimi drugimi bolnišnicami Onkološki inštitut nima finančnih težav. Prvo polletje so zaključili s plusom, financiranje zdravljenja raka pa je urejeno bolje kot pri številnih drugih področjih. Zato pa mnoge v zdravstvu skrbi, da bodo medosebna trenja, ki to bolnišnico zaznamujejo že leta, prej ko slej vplivala tudi na delo z bolniki.

»Finančni rezultat je uravnotežen, rezultati zdravljenja so dobri, pacienti so zadovoljni, nezadovoljni pa so zaposleni,« je že lani ugotavljala predsednica sveta bolnišnice Darinka Miklavčič. Spori pa so tudi v mandatih prejšnjih direktorjev in drugih sestav sveta zavodov večkrat prekipeli čez zidove bolnišnice. Leta 2009 je skušal brez večjega uspeha posredovati celo takratni premier Borut Pahor, o čimprejšnji razrešitvi notranjih razprtij in s tem povezane krize vodenja pa so v bolnišnici na primer obširno razpravljali že »davnega« leta 2003.