ZDA so edina razvita država na svetu, ki zaposlenim ne zagotavlja plačane bolniške ali porodniške odsotnosti – tistih, ki ju nima, je v zasebnem sektorju še vedno 44 milijonov. Te podatke navaja kar Bela hiša sama v pojasnilu, zakaj je predsednik Barack Obama v ponedeljek podpisal predsedniški odlok, ki bo število tistih s plačano bolniško odsotnostjo povečal za 300.000. V Združenih državah so imeli v ponedeljek praznik dela, ki pomeni simboličen konec poletnih počitnic in začetek jesenske politične sezone. Obama ga je praznoval v Massachusettsu. Med poletom tja je podpisal predsedniški odlok, po katerem bodo podjetja, ki dobijo javna oziroma državna naročila, morala svojim zaposlenim zagotoviti eno uro plačane bolniške odsotnosti na vsakih trideset ur dela. Ali drugače, približno sedem dni plačanega bolniškega dopusta na leto. Obama se je v Massachusetts odpravil zato, ker je ta zvezna država ena naprednejših glede pravic delavcev. Julija je tam začel veljati podoben zakon, ki delavcem omogoča do štirideset ur plačane bolniške odsotnosti na leto.
Ukrep Obame se bo začel izvajati šele leta 2017, ko bo že odšel iz Bele hiše, in le za na novo sklenjene pogodbe. Zaposleni bodo bolniško odsotnost lahko porabili zase ali za skrb za družinskega člana. Ker pa ukrep zajema le droben delček tistih, ki nimajo plačane bolniške odsotnosti, je Obama pozval kongres, naj sprejme predlagani zakon o zdravih družinah, kot so ga poimenovali, ki bi prav vsakemu delavcu zagotovil sedem dni plačane bolniške odsotnosti na leto.
Pomiritev s sindikati
Obamovo potezo so kritizirali poslovneži, ki pravijo, da bodo manjša podjetja zaradi višjih stroškov težje konkurirala na državnih razpisih, kot so ocenili tudi v gospodarski zbornici. Pravijo tudi, da bodo zaradi novih ukrepov podjetja na razpisih ponudila višje cene ter da bodo tako novi ukrep plačali davkoplačevalci.
Obamova poteza na praznik dela, ki ga v ZDA praznujejo prvi ponedeljek v septembru, pomeni tudi ponujeno roko sindikatom. Ti so letos prišli v hud spor z Belo hišo zaradi ameriških pogajanj o sklenitvi dveh prostotrgovinskih sporazumov, pacifiškega in z Evropo (razvpiti sporazum TTIP). Sindikati ocenjujejo, da bi sporazuma odnašala delovna mesta prek oceanov, in so proti njima uspešno lobirali v demokratski stranki, tako da je junija Obama mandat za hitrejša pogajanja dobil v paktu z republikanci. Razhajanja so bila tokrat potisnjena v ozadje, Obama je nekatere sindikalne voditelje vzel s seboj na predsedniško letalo.
Bolj pa so bila v ospredju razhajanja med demokrati in republikanci. Obama je tokrat izkoristil priložnost za kritiko nekaterih republikanskih predsedniških kandidatov ter jih označil za sovražnike delavskega razreda. Omenil je denimo besede Scotta Walkerja, guvernerja Wisconsina, ki ga je bilo mogoče razumeti, kot da s svojim nasprotovanjem sindikatom utemeljuje usposobljenost za boj proti Islamski državi. Walker je Obami odgovoril, da se sam bori za delavce, medtem ko se predsednik pajdaši z vodji sindikatov, ki zagovarjajo potratno vlado.
