Mestna občina Ljubljana ima najmočnejšo ekipo za strateško komuniciranje med vsemi slovenskimi občinami. Na mestni upravi za podobo mesta in lokalne politike skrbi osem uslužbenk. Ne gre pa pozabiti, da je tudi (poklicna) podžupanja Tjaša Ficko, ki je pred tem vodila odsek za odnose z javnostmi, pooblaščena za področje korporacijskega komuniciranja. Poleg teh je na Javnem holdingu Ljubljana, v katerem ima občina skoraj 90-odstotni lastniški delež, zaposlenih še šest uslužbenk s podobno nalogo. Tovrstne strokovnjake pa zaposluje tudi večina ljubljanskih javnih zavodov, kot so denimo Turizem Ljubljana, Lekarna Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana in številni drugi.
Pa poglejmo, kaj počnejo. V odgovoru, ki so ga na mestni občini pilili 17 delovnih dni, pravijo, da predstavnice za stike z javnostmi pripravljajo obvestila za medije, vabila na dogodke, odgovore na novinarska vprašanja, organizirajo novinarske konference, urejajo spletno stran in profile ljubljanske občine na družbenih omrežjih, pripravljajo tedenske elektronske novice v slovenščini in 14-dnevne v angleščini, tedenski interni obveščevalnik in interne revije ter da pripravljajo »različna besedila in nagovore«. Poleg tega, še dodajajo, sodelujejo pri pripravi tematskih projektov in kampanj ter predstavitvah Ljubljane doma in v tujini. Za to so plačane med 1200 in 2300 evri bruto.
Nekoliko drugačna je narava dela svetovalke v kabinetu župana Zorana Jankovića, ki jo je ta po volitvah zaposlil na osebno zaupanje. Zadolžena naj bi bila za najzahtevnejše naloge in prepoznavnost blagovne znamke Zelena prestolnica 2016. Mediji so pred časom poročali, da naj bi slednja pred tem delala v oglaševalski agenciji, ki je za Jankovića vodila več predvolilnih kampanj.
Če v Ljubljani osem, v Londonu 230
V obseg dela omenjene ekipe komunikatork medtem ne spada priprava glasila Ljubljana, za katerega skrbi uredniški odbor z odgovorno urednico Nado Šumi na čelu. Za svoje delo prejemajo sejnine. Na občini vztrajajo, da je cilj glasila občane »celovito in objektivno« obveščati o dogajanju v Ljubljani, a očitki o tem, da si ga prisvaja župan za lastno promocijo (tudi v času predvolilne kampanje), niso izostali niti na seji o sprejemanju proračuna za letošnje leto. Svetnike je razburil predlog, da bi sredstva za omenjeno glasilo letos povečali za skoraj 60 odstotkov, kar se zdi za dodatne tri številke (v primerjavi z lanskimi sedmimi) nesorazmerno veliko. Predlog so nato popravili; zdaj je za to predvidenih 405 tisočakov oziroma približno 17.000 evrov več kot lani.
Pomenljivo je, da je mestnih predstavnikov za stike z javnostmi občutno več kot novinarjev, ki v posameznem mediju redno spremljajo lokalno politiko, opozarja profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević. »Zavedanje o pomembnosti strateškega komuniciranja se je iz gospodarskih in komercialnih panog razširilo tudi na nevladne organizacije in javni sektor, po drugi strani medijske hiše krčijo svoje redakcije,« pojasnjuje razloge. Po njegovem mnenju takšno stanje ne zbuja le vprašanja zmanjšanega nadzora, ampak tudi racionalnosti: »Veliko število komunikatorjev seveda lahko krepi prepoznavnost mesta, a hkrati se je treba – še posebej v javnem sektorju – vprašati, kakšno število tovrstnih delovnih mest je še vzdržno. Konec koncev bi pričakovali, da se bo z zmanjševanjem števila novinarjev in s tem povezanega obsega dela zmanjševalo tudi število piarovcev.« Če bi število piarovcev v ljubljanski mestni upravi denimo prevedli glede na število meščanov, bi jih moral imeti londonski župan zaposlenih več kot 230, dodaja sogovornik. Po drugi strani bi po enaki logiki moralo delati v Mestni občini Koper 0,7 piarovca, medtem ko so tam trenutno zaposleni štirje.
Najemanje agencij za evropske projekte
Aktualni ljubljanski župan resda ni bistveno bolj »potraten« od svoje predhodnice, saj je po podatkih mestne uprave v času županovanja Danice Simšič leta 2005 za komunikacijo skrbelo šest zaposlenih. Koliko takšnih je imela na prelomu tisočletja Vika Potočnik, pa žal ni jasno, ker »način komuniciranja ni primerljiv«; takrat so omenjene naloge opravljali kar zaposleni na posameznih oddelkih.
Uslužbenci Mestne občine Ljubljana sicer niso edini strokovnjaki, ki komunicirajo v imenu županstva, saj mora občina za evropske projekte poskrbeti za še posebno komunikacijsko podporo. Od julija imajo tako za 38 mesecev sklenjeno pogodbo za projekt Regijskega centra za ravnanje z odpadki: Podjetje Frontal bo za opravljene naloge v skladu s to pogodbo prejelo dobrih 117.000 evrov, za predstavljanje projektov P+R Dolgi most in P+R Barje pa bo skrbelo podjetje Consensus, ki ima trimesečni pogodbi v skupni vrednosti nekaj manj kot 18.000 evrov.
