Ko z ravnateljem Matjažem Baričem vstopiva v prilagojeno učilnico, k njemu takoj pristopi trinajstletni Julijan, ga prime za roke in občudujoče gleda naravnost v obraz. Ne govori, le z gestami pokaže, da ga ima rad. Pri mizi v sosednji učilnici nasmejani devetletni Laren z downovim sindromom prvič na list papirja napiše svoje ime. Uspeha se iskreno razveselita skupaj z učiteljico. Otroci tega oddelka so med energetsko sanacijo šole, ki je bila včeraj vendarle končana, pouk kljub gradbenim delom obiskovali na šoli, medtem ko so se preostali za nekaj dni preselili v sosednjo stavbo nekdanjega dijaškega doma.
O zamudi jih ni nihče obvestil
Po zagotovilih občine naj bi pouk za vseh 63 učencev od danes naprej spet potekal na šoli. Delavci so včeraj dopoldne res pospravljali gradbene odre in zaključevali še zadnja dela 105.000 evrov vredne energetske sanacije šole, zgrajene leta 1970. A so se dela nepričakovano zavlekla v september. Ker jih po besedah ravnatelja nihče ni obvestil, da dela do začetka šolskega leta ne bodo končana, so pouk v sosednjem dijaškem domu dejansko začeli šele ta teden. Tako bodo morali dva izgubljena dneva nadomeščati, medtem ko so en dan izkoristili za športni dan. »Če bi nam kdo 26. avgusta, ko bi morala biti dela zaključena, povedal, da bodo izvajalci z deli zamujali, bi se lažje organizirali in pravočasno našli rešitve. A ves čas so nam zatrjevali, da naj ne skrbimo, saj da bodo dela zaključena pred 1. septembrom. Pa ni bilo tako,« pravi Barič.
Po besedah učiteljice 5. razreda Monike Mihelič je že brez prostorskih težav ogromno dela s samimi pripravami na pouk za učence s posebnimi potrebami, saj je za vsakega treba pripraviti individualiziran program. »Imamo tudi nekaj novih učencev in se vsi med seboj še ne poznamo, zato je bila ta nepričakovana selitev, pa čeprav le začasna, še bolj stresna tako za otroke in starše kot tudi za učitelje. Poleg tega naj bi bil prvi šolski dan za učence nekaj posebnega, pa je bil žal precej okrnjen.«
S sponzorskimi sredstvi do opreme
Vzrok za zamudo je bilo po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanović na eni strani tistih nekaj deževnih dni, ko je dež precej namočil eno od sten in je bilo treba čakati, da se je posušila. Hkrati pa so tudi izvajalci dela začeli z nekajdnevno zamudo. Še to jesen naj bi ob šoli zgradili tudi pločnik, medtem ko prenova dotrajane ceste, ki vodi do šole, letos zagotovo ne bo prišla na vrsto. »Reševali jo bomo v prihodnjih letih, vključno s prometno študijo in ureditvijo Ulice Otona Župančiča. Kdaj točno, pa težko rečem,« dodaja županja.
Učilnice v šoli so svetle in prijetne, a detajli, kot so viseče luči izpred štirih desetletij, pa vrata in stare omare, ki komaj še služijo funkciji, dajejo vedeti, da oprema šole čaka na boljše čase. Na vprašanje, kdaj bodo ti prišli, županja odvrne, da je šola Milke Šobar - Nataše le ena od šestih osnovnih šol v občini. Opremo po šolah dopolnjujejo sproti, a med prvimi bo vendarle na vrsti zamenjava svetil v omenjeni učilnici.
Vodstvo šole se medtem znajde po svoje. Z donatorskimi sredstvi jim je uspelo nabaviti pomembne pripomočke za gibalno ovirane otroke, urediti med učenci zelo priljubljeno multisenzorno sobo in gospodinjsko učilnico, pri pleskanju učilnic pa že nekaj let za čopiče poprimejo kar učitelji sami.