Gre za 350 milijonov evrov vreden projekt, ki sodi v prioriteto za področje fizikalnih in inženirskih znanosti evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture. Polje teleskopov Čerenkova (ime nosi po ruskem fiziku in Nobelovem nagrajencu Pavlu Aleksejeviču Čerenkovu) bo sestavljeno iz dveh delov.

Polje teleskopov v Španiji in Čilu

Eden bo zgrajen na južni, drugi na severni polobli. Za lego severnega dela observatorija so na nedavnem sestanku v Berlinu izbrali La Palmo na španskih Kanarskih otokih. Postavljen bo na nadmorski višini 2200 metrov, kjer so vse leto idealne razmere za opazovanje, brez onesnaženja in turbulenc. Tu že obratujeta dva teleskopa Čerenkova za sončne in meglene dneve. Največji ima premer 17 metrov.

Drugi del observatorija pa bodo postavili v puščavi Atacama v Čilu, v neposredni bližini evropskega južnega observatorija, kjer bodo lahko poleg idealnih razmer izkoristili tudi obstoječo infrastrukturo. Gradnja objektov naj bi trajala pet let. Raziskave bodo omogočile bistven napredek pri razumevanju problemov s področja astrofizike, astrofizike osnovnih delcev in bazične fizike nasploh.

Raziskovalna skupina novogoriške univerze – sestavljajo jo Sergej Vorobjev, Danilo Zavrtanik, Samo Stanič, Andrej Filipčič, Marko Zavrtanik, Gabrijela Zaharijaš, Lili Yang in Gašper Kukec Mezek – je skupaj s partnerji iz italijanske Padove vpeta v razvoj polprevodniških detektorjev za teleskope. Z raziskavami v svojih laboratorijih v Sloveniji bodo prispevali k razvoju in izdelavi detektorskih sklopov ter h gradnji observatorija. »Trenutno testiramo detektorje za fotone, ki jih bomo vgradili v observatorij. Gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, prve znanstvene rezultate z delno dograjenega objekta pa lahko pričakujemo leta 2017,« je povedal fizik in rektor Univerze v Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik.

Odgovori na številna vprašanja

Z novim observatorijem bodo uvedli novo metodo opazovanja vesolja z visokoenergijskimi kozmičnimi gama žarki. Ti imajo prednost, da potujejo skozi vesolje neovirano in omogočajo vpogled v tiste kotičke, ki so bili doslej nedosegljivi. »Z opazovanji bodo skušali odgovoriti na številna vprašanja. Med drugim bodo odkrivali skrivnosti temne snovi v vesolju. Vemo, da obstaja, o njej pa vemo zelo malo,« je razlagal Zavrtanik in dodal: »Ena izmed prednosti observatorija bo tudi raziskovanje kvantne gravitacije, o kateri pa ne vemo praktično nič.«

Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev novogoriške univerze trenutno sodeluje pri štirih mednarodnih projektih. Poleg raziskave kozmičnih gama žarkov visokih energij v okviru Polja teleskopov Čerenkova že 20 let sodelujejo pri gradnji observatorija in raziskavi kozmičnih žarkov ekstremnih energij na observatoriju Pierre Auger v Argentini (razteza se na 3000 kvadratnih kilometrih pampe), pri raziskavi kozmičnih žarkov z detektorjem na satelitu (Fermi Lat), ki je v orbiti že sedem let, in raziskavi osnovnih delcev pri razpadih mezonov v japonskem centru za fiziko visokih energij.