»Prišle bodo posledice, tudi gospodarske, ki jih nihče noče.« S temi besedami je Nemčija včeraj pokazala, da vse bolj izgublja potrpljenje pri iskanju evropske rešitve begunske krize, in z njimi zažugala predvsem vzhodni Evropi zaradi njenega glasnega nasprotovanja uvedbi kvot za sprejem beguncev.
Nemška kanclerka Angela Merkel in podkancler Sigmar Gabriel sta opozorilo na vzhod poslala pred jutrišnjim nagovorom predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v evropskem parlamentu o stanju na stari celini. Gre za vsakoletni nagovor predsednika komisije, ki ga bo imel Juncker prvič, namenjen pa bo predvsem begunski problematiki. V govoru bo predstavil nov načrt obveznih kvot, po katerem bi po navedbah Reutersa iz Italije, Grčije in Madžarske v druge članice EU premestili dodatnih 120.000 beguncev, skupno z majskim predlogom evropske komisije torej 160.000. V Bruslju naj bi krožila tudi ideja, da bi se države članice sprejemanju beguncev po kvotah lahko izognile s plačilom posebnega prispevka v evropski proračun, sredstva pa bi bila porabljena za pomoč beguncem.
Berlin šest milijard za krizo
Ta zadnja zamisel naj bi bila sicer zelo neformalna, namenjena pa predvsem višegrajski četverici, ki je pretekli teden soglasno sporočila, da kvote zavrača. Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška niso edine od 28 članic, ki kvot nočejo, a so se najbolj izpostavile. In zato so bile njim namenjene včerajšnje besede Merklove: »Vzhodna Evropa uživa veliko gospodarske koristi od odprtih meja. A če bo breme begunske krize ostalo na treh državah (Avstriji, Nemčiji in Švedski), se razprava lahko obrne v drugo smer,« je rekla, Gabriel pa je dodal, da v zraku visi schengenski sistem.
Nemška vlada je sicer predstavila celovitejši program reševanja begunske krize. Napovedala je, da v sprejemnih centrih prosilcem za azil ne bodo več dajali denarne pomoči, ampak pomoč v drugih oblikah. A obenem bo Nemčija za krizo v letu dni odštela šest milijard evrov. Med drugim bo gradila nove nastanitvene objekte ter zaposlila tisoč novih policistov, ki jih bo potrebovala za hitrejšo deportacijo tistih, ki ne dobijo azila. Med slednjimi očitno ne bodo mogli več biti državljani Kosova, Albanije in Črne gore, saj jih bo Nemčija uvrstila na seznam varnih držav. Včeraj je Merklova na pogovor povabila srbskega premierja Aleksandra Vučića, ki se je mudil v Nemčiji. Največ je bilo govora o beguncih, deloma tudi o tako imenovanih lažnih azilantih. Vučić je obljubil sprejem zakona, da takšne osebe doma ne bodo več dobile socialne pomoči.
Prejšnji teden je bil izjema
Ena od postavk programa Merklove je tudi ta, da je bilo sprejetje 20.000 beguncev pretekli teden, ko so jim omogočili prihod iz Madžarske prek Avstrije, izjema in ne pravilo. Francija je medtem sporočila, da bi v okviru kvot sprejela 24.000 beguncev. Velika Britanija pa, da bo iz begunskih taborišč sprejela 20.000 Sircev v petih letih.
Vendar ostaja negotovo, kaj bo Evropa storila, če se begunski val ne bo ustavil. Tudi v sami nemški vladi so bila razhajanja o tem, ali Berlin ne bo s svojo politiko prepričal še več beguncev, da se napotijo v Evropo. Madžarski premier Viktor Orban vztraja, da je »nesmiselno« razpravljati o usodi tistih, ki prihajajo, dokler se Evropa ne odloči, da bo trdno branila svojo mejo. Zadnji podatki kažejo, da se begunski val po balkanski poti nadaljuje z nezmanjšano močjo.
