Nemški delodajalci želijo beguncem pomagati pri zaposlovanju. »Vsem prosilcem za azil smo pripravljeni dati priložnost, da se izučijo in zaposlijo,« je za dnevnik Die Welt dejal Ulrich Grillo, ki je predsednik Nemške zveze industrialcev in tako predstavlja 100.000 podjetij z 8 milijoni zaposlenih.
Od vlade je zahteval, da je čim bolj »fleksibilna in učinkovita pri podeljevanju azila«. Zavzel se je za »poenostavitev postopkov pri priseljevanju«. Po njegovem mnenju je treba postaviti »pogoje, ki bodo omogočali, da se bodo izučeni in izobraženi begunci čim prej zaposlili«. Najbrž bo zaposlitev beguncev toliko preprostejša, ker so v Evropo prišli samo pripadniki višjega in srednjega sloja, torej bolj izobraženi Sirci, Iračani in Afganistanci, medtem ko so revni, ki niso imeli denarja za pot, ostali doma in so na primer v Siriji še vedno ujetniki vojne.
Vsekakor ima Nemčija s svojo nizko rodnostjo določen interes glede beguncev. Vendar zato ne smemo podcenjevati velikega poguma in visokih moralnih standardov, ki so jih pokazali kanclerka Angela Merkel in Nemci pri odprtosti do beguncev. Vse več Nemcev je tudi pri sebi doma pripravljenih gostiti begunce. Predvsem na tak način se podirajo predsodki o muslimanih, k čemur prispeva tudi dejstvo, da gre za bolj kultiviran srednji in višji sloj Sircev in drugih.
Za državo in lokalne skupnosti je tudi zato zelo dobro, da družine beguncev živijo pri nemških družinah, saj sicer begunec Nemčijo stane več kot tisoč evrov na mesec. Poleg tega so begunci, ki so nastanjeni pri Nemcih – velikokrat so to upokojenci, ki si želijo družbe –, varnejši pred skrajneži, kot bi bili v zabojnikih ali azilnih domovih, predvsem se bolje integrirajo, saj se med drugim tako lahko zelo hitro naučijo nemščino.
