Štiri leta po tem, ko se je na okrajnem sodišču v Ljubljani začelo sojenje v zadevi Patria, je postopek proti Janezu Janši, Ivanu Črnkoviču in Tonetu Krkoviču prekinilo zastaranje. Tako je odločila sodnica Tanja Lombar Jenko, to pa pomeni, da zadeva verjetno ne bo doživela epiloga. Ali se bo tožilstvo pritožilo na odločitev sodišča, za kar ima osem dni časa, včeraj še ni bilo znano. »Hiter pregled razlogov kaže, da se je sodišče naslonilo na ločeno mnenje z ustavnega sodišča,« so še sporočili s tožilstva.
Kaj je zapisal ustavni sodnik Mitja Deisinger?
Kot je znano, sta se pod pritrdilni ločeni mnenji v zadevi Patria podpisala Jadranka Sovdat (pridružil se ji je predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič) in Mitja Deisinger. Še posebej slednji pa je imel kar nekaj predlogov, kako bi moral v tem konkretnem primeru ravnati sodnik, predvsem glede zastaranja zadeve. »Novi kazenski zakonik za ustavne pritožnike ni milejši, zato se ne more uporabiti. Sodnik prvostopenjskega sodišča bo torej pri svojih odločitvah moral upoštevati tudi zastaranje kazenskega pregona oziroma absolutni zastaralni rok,« je med drugim v svojem mnenju zapisal Deisinger. Ustavni sodniki so si bili sicer enotni, da so sodniki okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča Janšo, Črnkoviča in Krkoviča obsodili, čeprav jim sprejem oziroma dajanje obljube nagrade ni bilo konkretno dokazano, zato so obsodbe razveljavili in zadevo aprila letos vrnili na ljubljansko okrajno sodišče v ponovno sojenje.
Sodnica Tanja Lombar Jenko se je tako odločila, da zadeva Patria zastara po starem kazenskem zakoniku, ki je veljal v času domnevne storitve kaznivega dejanja in ki govori o absolutnem zastaralnem roku, torej zastaranju po desetih letih od storitve kaznivega dejanja. Janši je tožilstvo očitalo, da ga je storil avgusta 2005, Črnkovič in Krkovič pa septembra istega leta. Novi kazenski zakonik, ki je začel veljati novembra 2008, pa določa, da je v ponovnem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, do česar je v primeru Patria prišlo aprila letos.
Ministrstvo za obrambo je s podjetji Rotis in Patria pogodbo o nakupu osemkolesnikov podpisalo decembra 2006. Sprva je bilo predvideno, da bo Slovenija za 278 milijonov evrov nabavila 135 patrij, po izbruhu afere pa je ministrstvo podjetju Rotis za dobavljenih 30 vozil nakazalo 74,5 milijona evrov.
Obsojeni le trije posredniki
S sporazumom, ki ga je leta 2012 podpisal takratni obrambni minister Aleš Hojs, je bilo določeno, da se pogodba o dobavi vozil razveže in da vse obveznosti, ki izhajajo iz garancijskih obveznosti, prevzame Patria. V sporazumu je bilo tudi določeno, da pogodbene stranke med seboj nimajo nobenih drugih obveznosti in terjatev, kar pomeni, kot pravijo na obrambnem ministrstvu, da včerajšnja odločitev okrajnega sodišča nima nobenega vpliva na takratni posel med Slovenijo in finsko orožarsko družbo.
Od dvanajstih obtožencev v tej mednarodni podkupovalni aferi, ki je združila tri države, so bili torej pravnomočno obsojeni zgolj trije posredniki – Wolfgang Riedl, Jure Cekuta in Peter Zupan. Na vprašanje, ali namerava Janša zaradi tega dolgotrajnega postopka odškodninsko tožiti državo, nam v SDS včeraj niso odgovorili.
