»Rezultati so dobri, a to ne pomeni, da si lahko oddahnemo,« je finančni minister Dušan Mramor včeraj ocenil svoje dosedanje delovanje na čelu ministrstva za finance. Malo pred tem je gostil srečanje s prvim možem evropskega reševalnega mehanizma (ESM) Klausom Reglingom, po mnenju katerega je Slovenija občutno napredovala in ni več v »kriznem delovanju«.
Zunanja tveganja ne pojenjajo
Mramor je kljub temu posvaril, da dobri obeti še zdaleč niso samoumevni: »Obstaja vrsta zunanjih tveganj, kot so begunska problematika, Kitajska, nestabilna Grčija, Ukrajina, Rusija, ki lahko vplivajo na ceno zadolževanja.« Slovenija si mora namreč letno na trgih sposoditi še vedno štiri milijarde evrov, od tega tri za refinanciranje dolga, približno eno milijardo pa za pokrivanje primanjkljaja. Naslednje leto naj bi se sicer ta znesek znižal pod milijardo evrov, tako da bi bilo zadolževanja za okoli 400 milijonov evrov manj kot letos, trdi Mramor.
Toda zadolževanje ni edina težava, druga je vpetost Slovenije v gospodarstvo območja evra, katerega zdrs v recesijo ob uresničitvi omenjenih tveganj bi občutili naši izvozniki. Vprašanje pri tem je seveda, kako dovzetno za tveganja je območje evra in ali lahko po hitrem postopku zopet zapade v krizo. Regling je – verjetno tudi po službeni dolžnosti – optimist na tem področju. In to kljub temu da monetarna unija še vedno ne deluje s polno paro, še dlje od realnosti pa je za mnoge strokovnjake ključna vzpostavitev fiskalne unije. Regling nasprotno trdi, da je lahko območje evra trdno tudi brez polno delujoče fiskalne unije: »Ni več daleč do dobro delujočega območja evra.«
Dvom o tej trditvi kaže že način reševanja vprašanja beguncev na evropski ravni, kot tudi uresničitev še kakšnega izmed zgoraj naštetih tveganj. Če kaj, se je območje enotne valute v preteklih letih izkazalo za ponesrečen sistem. Resda se je odtlej marsikaj spremenilo, banke so za dokapitalizacije namenile 560 milijard evrov, večina držav je izvedla strukturne reforme in začela spravljati v red javne finance, toda znaki krhkosti ostajajo. Številni strokovnjaki so se še na vrhuncu reševanja grškega vprašanja spraševali o samem obstoju območja evra, kaj šele prosperiteti.
Največja tveganja so notranja
Prihodnost skupnosti 19 držav bi bila verjetno precej drugačna brez zunanje pomoči. Mednarodni denarni sklad (IMF) je namreč v petih letih krize evropskim državam namenil več zasilnih posojil, kot jih je podelil po vsem svetu. Samo Grčija, Portugalska in Irska so od IMF prejele skupno okoli 80 milijard evrov. Danes IMF še vedno koleba o sodelovanju pri tretjem paketu pomoči Grčiji. Njegovo breme bi utegnil v celoti prevzeti ESM, katerega prvi mož Regling, po narodnosti Nemec, sledi nemški mantri: »Brez ukrepov ne bo odpisa dolgov.« Težave Grčije so tako po oceni ESM očitno predvsem notranje.
Prav notranja tveganja so po besedah Mramorja največja tudi v Sloveniji, kar nakazujeta tako visok delež slabih posojil v bančnem sistemu kot tudi mučna javnofinančna konsolidacija. Posledično ne bi smelo prevladati prepričanje, da v trenutnih razmerah visoke gospodarske rasti (rast BDP v polletju je bila 2,7-odstotna), rasti zasebne potrošnje in zaposlenosti ni treba več varčevati, da obstaja prostor za povečanje državne potrošnje na raven iz leta 2008. »Današnji obseg BDP, ki ga lahko potrošimo doma v primerjavi z letom 2008, je za 15 odstotnih točk nižji,« je opozoril Mramor. V tem kontekstu lahko razumemo skromno, 0,4-odstotno rast državnih izdatkov v drugem letošnjem četrtletju in večletni trend upadanja deleža izdatkov države v BDP, ki je v polletju dosegel zgolj še 19 odstotkov.
Nadaljevanja prizadevanj za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pa finančno ministrstvo ne bo iskalo zgolj pri zniževanju vlaganj in izdatkov, temveč tudi na dohodkovni strani. Natančneje pri davčnih prihodkih. Eden od davkov, ki ga čaka prevetritev, je davek od dohodkov pravnih oseb, kjer je efektivna stopnja obdavčitve zgolj 11,6-odstotna, torej 5,4 odstotne točke nižja od predpisane. Razlog za to je 19 različnih olajšav, cilj davčnega sistema pa bi moral biti, da jih je čim manj. Vsaj nekatere bodo po besedah Mramorja odpravljene. Intenzivno pa naj bi tekle tudi priprave na področju obdavčitve nepremičnin, tako da bi zakon začel veljati leta 2017, a tudi tu se obeta cela vrsta zapletov.
