Količina vlage, ki jo sprejme zrak, je odvisna od njegove temperature. Hladen zrak sprejme manj vlage kot topel in ob ohlajanju pride do presežne količine vlage v zraku. Hladen jesenski in zimski zrak je ob povečani zračni vlagi recept za izločanje odvečne vlage, kar v naravi najpogosteje vidimo kot jutranjo roso ali meglo. Doma se kondenz najprej pojavi na robovih stekel in okenskih profilih, podvržena so mu tudi strešna okna in stene, na katerih se v skrajnih primerih pojavi tudi zidna plesen. Hladno steklo predstavlja odlično površino za kondenzacijo, ki se kot presežna vlaga izloča v obliki kapljic na steklu in profilih. Zato moramo biti v notranjih prostorih pozorni na vzdrževanje primerne zračne vlage. Kljub ogrevanju prostorov s centralno kurjavo ki zrak suši, moramo upoštevati, da v prostorih spimo, kuhamo, sušimo perilo in seveda dihamo. Zato so rošenju podvržena okna v praktično vseh bivalnih prostorih, kjer z nezadostnim odpiranjem hermetično zaprtih sodobnih oken onemogočamo izmenjavo vlažnega in suhega zraka.
Odprta okna izboljšajo bivalne pogoje
Relativno zračno vlažnost učinkovito znižamo z zračenjem prostora. Ker je spontano zračenje skozi slabo zatesnjena lesena okna vse redkejše, moramo bivalne prostore večkrat na dan prezračiti. Že desetminutno jutranje in večerno zračenje pri na stežaj odprtih oknih zniža relativno zračno vlago, ki jo dodatno znižuje še običajno ogrevanje bivalnih prostorov. Takšna navodila niso torej nič drugega kot povsem običajna dnevna praksa, na katero pa prepogosto pozabimo. Pri neustreznih gradbenih rešitvah pa je lahko tudi redno zračenje in ogrevanje nezadostno za preprečitev rošenja. Napačno montirano stavbno pohištvo, toplotni mostovi, pregloboke okenske police in nepravilna razporeditev grelnih teles omogočajo nastajanje hladnih žepov, do katerih kljub ogrevanju in zračenju ne prihaja dovolj svežega zraka. Na kondenzacijo vpliva tudi izbira senčil – zunanja senčila lahko rošenje zmanjšujejo s preprečevanjem ohlajanja stekla, na drugi strani pa spuščene notranje žaluzije in zavese preprečujejo kroženje zraka ob steklu.
Samodejno zračenje
Proizvajalci stavbnega pohištva iz umetnih materialov ponujajo tudi samodejne prezračevalne sisteme v oknih, ki pripomorejo k ohranjanju ustrezne zračne vlage v prostoru. Z minimalno toplotno izgubo lahko prostore zračimo tudi s prezračevalnimi sistemi z rekuperacijo. Rekuperator s toploto odpadnega zraka ogreva svež vpihani zrak, tako da vlažen zrak izsesavamo iz prostora in vpihujemo ogret sveži zrak. Takšni samodejni prezračevalni sistemi ob klasičnem zračenju pomagajo h kakovostnejši klimi v bivalnih prostorih, a naj ne bodo izgovor za zaprta okna. Prav tako naj vas hladni in deževni dnevi ne odvrnejo od zračenja, da kakovosti zraka v svojem domu ne boste prek meja žrtvovali na račun boljše energijske učinkovitosti. Spustite v svoj dom dovolj svežega zraka vsak dan.
Jošt Bukovec
