Nadzor
Nekoč je veljalo za eno največjih slabostih pri montažni gradnji to, da je treba v investiciji večino denarja plačati naenkrat. To je že davno pozabljeno, ob taki ali drugačni gradnji pa je danes zelo pomembna tudi hitrost. Da ne boste svoje družinske hiše morda gradili dvajset let, treba jo je zgraditi relativno hitro, trg pa pospešuje ravno to. Tako boste hišo po enem ali drugem sistemu lahko zgradili skoraj istočasno, klasično nekoliko počasneje. Temelj kakovostne gradnje pa sta dobra načrt in projekt, ki morata obsegati tudi vse rešitve glede izolacije objekta, strehe in kritine, fasade, sistemov hlajenja, ogrevanja, prezračevanja, različnih električnih in sanitarnih vodov ter vsega ostalega. Potem moramo zelo dobro izbrati izvajalce, nikoli pa ne smemo pozabiti na nadzor. Tako projektanta kot tudi nadzornega inženirja, hkrati pa morate biti nadzornik tudi sami. Če vas ob gradnji ne bo nikoli zraven, bo rezultat zagotovo vsaj nekoliko slabši.
Ugodje bivanja
Morda pa ob tem še nekaj podrobnosti o razlikah ene in druge oziroma tretje gradnje. Bivalno ugodje v notranjih prostorih dosežemo z dobro izolacijo in paroprepustnostjo. Zunanja stena montažne hiše je glede tega v določeni prednosti pred zunanjo steno klasične hiše, porobeton (siporeks) pa je nekje vmes. Glede toplotne akumulativnosti je v prednosti zunanja stena klasične hiše, ki ima ob primerni izolaciji dobro toplotno akumulativnost. Čez dan se stene počasi segrejejo, ponoči pa počasi oddajajo toploto.
Kaj pa pregrevanje objektov in prostorov? Zmotno je mnenje, da že dovolj masivna konstrukcija lahko prepreči pregrevanje hiše v poletnem času. Toploto, ki jo tekom dneva sprejme konstrukcija, moramo prenesti iz zgradbe z nočnim prezračevanjem. Tako so razlike zelo zanimive, pomembno pa je tudi, kje objekt stoji in ali ga v največji vročini sploh lahko ohladimo. Temeljno je, da je čas zakasnitve prehoda toplote okoli 12 ur, potem pa sledi ohlajevanje. Pri montažni hiši in objektu iz porobetona to dosežemo brez težav, nekoliko več težav je pri klasični gradnji. Res je ta zakasnitev prehoda večja, hkrati pa je tudi ohlajevanje počasnejše. Samo za primer. Kamnita hiša z zidovi, debelimi 70 centimetrov, se v največji vročini zelo počasi segreva, klub intenzivnemu nočnemu ohlajevanju pa po nekaj dneh pride do pregretja zidov, ki jih je potem zelo težko shladiti. Medtem ko ohlajevanje montažne, porobetonske in tudi hiše iz opeke ni tako zahtevno. Potrebno je intenzivno nočno prezračevanje, če pa to ni mogoče, priporočamo klimatsko napravo.
Toplotna izolacija
Če je toplotna izolacija nameščena na zunanji strani, se zunanja površina močno segreje. Visoke površinske temperature povzročajo mehanske obremenitve v zaključnem sloju. Zaradi izolativnosti zunanjega sloja toplota minimalno prehaja skozi zid v prostor. V primeru vmesne toplotne izolacije sončno energijo sprejema zunanji masivni zid pred slojem toplotne izolacije. Notranji toplotni zid je zaradi akumulirane energije (zaradi ogrevanja) toplejši in se ohlaja počasneje. V primeru, da je toplotna izolacija nameščena z notranje strani, sončno energijo akumulira celoten masivni zid. Nihanja temperature zidu so zaradi intenzivnejšega ohlajanja ponoči od vseh primerov tu največja. Temperature zidu so namreč nižje kot v prejšnjih primerih, zato je učinkovitost zajema sončnega sevanja pri zidu z notranjo toplotno izolacijo najvišja.
Vendar pa lahko s še tako dobro oziroma zadostno toplotno izolacijo dobre bivalne pogoje izniči premajhna zrakotesnost objekta oziroma obodnih konstrukcij. Premajhna zrakotesnost je lahko velik vzrok prevelikih toplotnih izgub v ogrevalni sezoni in tudi vzrok pregrevanja stavbe v poletnem obdobju.
Prednosti
Ob vsem tem moramo priznati določene prednosti enega sistema pred drugim. Prednosti klasične gradnje so naslednje. Financiranje in gradnja hiše sta lahko vsaj deloma bolj postopna, masivne stene imajo večjo toplotno akumulativnost, boljšo toplotno stabilnost in manjše pregrevanje stavbe v poletnem obdobju ob predpogoju, da ponoči zagotovimo primerno prezračevanje. Prednosti montažne gradnje so hitra gradnja, potrebne je manj aktivnosti investitorja, izolativnost zunanjih sten je boljša in je objekt lahko varčnejši glede porabljene toplotne energije. Je pa nujno pri vseh kakovostnih objektih zagotoviti popolno zrakotesnost in nadzirano prezračevanje.
Kaj pa porobeton in njegove prednosti? Lahko rečemo, da so nekje vmes oziroma ima prednosti klasične gradnje in hkrati montažne. Gradnja je postopnejša, rezultati glede toplotne prehodnosti so zelo dobri tudi na objektih brez izolacije, ob vsem tem pa je gradnja preprostejša, čeprav zahteva več natančnosti kot na primer opečna gradnja, izdelava različnih kanalov za take in drugačne vode je neproblematična…
Odločitev glede sistema gradnje zagotovo ni lahka, v Evropi so zelo priljubljene montažne hiše, tudi v Sloveniji vse bolj, enako velja tudi za porobeton, klasična opečna gradnja pa ima še vedno korenine v tradiciji in svojih določenih prednostih. Ko pa je hiša zgrajena, objektov praktično ne morete ločiti glede sistema gradnje.
