Ne glede na vrsto parketa velja, da nepravilna skrb vodi v krajšanje njegove življenjske dobe. Nega kakovostno položenega parketa tudi na letni ravni ne zahteva veliko časa, lahko pa prepreči kritične poškodbe, pri katerih sanacija ni več mogoča. Bolj kot na obrabo je parket občutljiv na vlago, ki ji moramo nameniti pozornost tako pri polaganju kot uporabi.
Najpomembnejša je kakovostna podlaga
Podlaga za polaganje parketa oziroma estrih mora biti primerno ravna, saj lahko malomarno izdelan estrih pogoltno zahteva velike količine izravnalne mase. Vlažnost podlage naj bi bila največ 2-odstotna, kar se preverja z elektronsko ali karbidno metodo. Pri polaganju parketa v novogradnjah je priporočljivo izmeriti tudi vlažnost sten, ki so lahko zaradi nedokončane fasade in slabega vremena tako vlažne, da vplivajo tudi na parket. S premazi, ki so neprepustni za vlago, lahko parket polagamo tudi na nekoliko bolj vlažno podlago, vendar se temu skušajmo izogibati. Nekaj tednov sušenja podlage lahko pomeni veliko razliko za življenjsko dobo parketa.
Različna občutljivost glede na vrsto parketa
Po zaključku del vpliva na parket tudi relativna zračna vlaga. Les je namreč higroskopen material, ki uravnava vlažnost glede na okolico, pri čemer prihaja do dimenzijskih sprememb. Les se pri sušenju krči, ko pa vpija vlago iz okolice, se njegova prostornina veča in les nabrekne. Zračna vlaga najbolj vpliva na gotovi parket. Do krivljenja lesenih plošč pride pri prenizki zračni vlagi (pod 50 odstotkov), na kar je treba biti pozoren ob intenzivnem zimskem ogrevanju. Sanacija ukrivljenosti je pri zmernih poškodbah uspešna, a težavnejša kot pri klasičnem parketu. Zaradi manjših elementov se ta ne krivi tako kot velike plošče gotovega parketa, manj pa je na vlago občutljiv tudi lamelni parket. Gotovi parket je upravičeno priljubljen zaradi hitrega in enostavnega polaganja, čeprav je morda ravno lamelni tisti, ki predstavlja optimalno sredino med klasičnim in gotovim parketom. Polaganje je hitrejše in enostavnejše kot pri klasičnem parketu, manjša površina posameznega elementa pa pomeni, da je takšen parket manj občutljiv na vlago kot gotovi parket.
Na otip prijeten oljeni parket
Na obnašanje parketa glede na zračno vlago vpliva tudi njegova površinska zaščita. Vse manj se uporablja kislinske in poliuretanske lake, saj v ospredje prihajajo okolju in zdravju manj škodljivi laki na vodni osnovi. Ti zagotavljajo zaščito pred obrabo in vlago, na otip pa nikakor ne dosegajo prijetnosti oljenega parketa. Oljeni parket je sicer nekoliko bolj občutljiv na mehanske poškodbe, a hkrati dopušča lokalno sanacijo, ki pri uporabi laka ni mogoča brez vidnih popravkov. Olje prodre globoko v pore lesa, jih zapolni in prepreči vpijanje drugih tekočin. Skozi sloje olja so še vedno jasno vidne lesne pore, zato ima tako obdelan parket naraven videz in poudarjeno strukturo lesa. Lesne pore oljenega parketa še vedno dihajo, zato parket diha in neovirano sprejema in oddaja vlago iz prostora.
Na vlago bodite pozorni tudi pri čiščenju. Parket obrišite z vlažno krpo, a na njegovi površini ne smejo ostati mokri madeži. Parket je relativno nezahtevna in trajna talna obloga, na katero pa ne sodijo agresivna čistila in voda. Oljeni parket občasno osvežite z novim slojem olja, ki bo ponovno poskrbel za topel občutek lesa pod nogami.
