Če je soditi po korenitih spremembah na trgu dela v minulih kriznih letih, si brezposelni ali pač iskalci prve zaposlitve ne morejo obetati zaposlitev za nedoločen čas, niti zaposlitev v velikih podjetjih. »Krčenja stroškov« v sicer velikih delodajalcih, kot so na primer Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Nova Ljubljanska banka, se poznajo tudi v statistikah. Po podatkih državnega statističnega urada Surs se je število zaposlenih v velikih podjetjih s prek 250 zaposlenimi od leta 2008 do konca leta 2013 zmanjšalo za več kot 40.000. Veliki delodajalci pa so odpuščali tudi lani, ko je gospodarstvo že močno okrevalo. Dodatno so sicer odpustili le še 114 ljudi, a številka o razmerah na trgu večjih igralcev pove bistveno več, če jo primerjamo s podatkom, da je lani delo našlo prek 12.000 oseb, in to v pretežni meri v majhnih in mikropodjetjih.
Učinki nove zakonodaje kratkega daha
Z vidika stabilnosti zaposlitev je zaskrbljujoča zaznava tako urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kot zavoda za zaposlovanje, da so imele nedavne spremembe delovnopravne zakonodaje, ki naj bi naredile zaposlovanje za nedoločen čas privlačnejše, le enkratne in kratkotrajne učinke. V letu dni do maja se je namreč najbolj povečala »zaposlenost« med posredovalci delavcev, in sicer za deset odstotkov. »To kaže, da so delodajalci še vedno previdni pri zaposlovanju in so v dejavnostih, kjer je to možno, dodatne delavce raje najeli, kot jih na novo zaposlili,« pravijo na zavodu.
Na Umarju sicer ugotavljajo, da se je rast zaposlovanja prek posredovalnic letos nekoliko zmanjšala. A na drugi strani se je prav tako zmanjšalo zaposlovanje za nedoločen čas. V prvi polovici letošnjega leta so delodajalci pogodbe za nedoločen čas ponudili komaj 24,8-odstotka iskalcev zaposlitve. Zakonodajne spremembe iz leta 2013 so tako rahlo v prid iskalcem zaposlitve delovale le lani, letos pa je učinek že povsem izpuhtel. Najslabše so razmere znova za mlade do 29 let.
Najbolje kaže finančnikom in gradbincem
V minulem letu, ko so se razmere na trgu dela prvič od izbruha krize v letu 2008 občutno popravile, se je, če izvzamemo posredovalce zaposlitev, najbolje godilo gostincem, informatikom in »prometnikom«. V letu dni do maja 2015 je bila rast zaposlovanja najvišja v teh treh dejavnostih, in sicer je znašala štiri, 2,6 oziroma 2,5 odstotka. »V letošnjem avgustu so delodajalci največ povpraševali po vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok, učiteljih razrednega pouka, predmetnih učiteljih v osnovni šoli, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, izvajalcih suhomontažne gradnje, štukaterjih…« so pojasnili na zavodu za zaposlovanje. Avgustovske podatke je sicer treba jemati nekoliko z rezervo, saj se s septembrom začne novo šolsko leto in zato izstopajoče povpraševanje po učiteljih.
Na zavodu sicer ugotavljajo, da se bo letos najbolje godilo finančnikom in zavarovalničarjem, zaposlovanje pa napovedujejo še v gradbeništvu, gostinstvu ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Rast zaposlovanja v gradbeništvu je bila sicer ob izgubi prek 30.000 delovnih mest med krizo zgolj vprašanje časa, medtem ko je zaposlovanje informatikov stabilno oziroma je vztrajno naraščalo tudi med krizo. Na drugi strani je število delovnih mest v financah in zavarovalništvu upadalo skozi celotno krizo, a če gre verjeti anketam, se finančnikom znova obetajo boljši časi. Obrnila pa naj bi se tudi negativna smernica izgubljanja delovnih mest pri velikih delodajalcih. Ti so v svojih napovedih za letos namreč najbolj optimistični, pravijo na zavodu.
Do konca leta naj bi delodajalci iskali kar 16.000 novih delavcev, vendar predvsem zaradi nadomeščanj (upokojitve, porodniške, odhodi delavcev) in le delno zaradi širitve dejavnosti. »Delodajalci bodo najpogosteje iskali delavce s poklici, ki smo jih našteli zgoraj, z izjemo poklicev v izobraževalni dejavnosti. Med poklici, ki so jih delodajalci napovedali, je znova veliko poklicev, ki so na slovenskem trgu že dlje časa deficitarni, kar pomeni, da so za delavce s temi poklicnimi profili zaposlitvene možnosti bistveno višje v primerjavi z iskalci v drugih poklicih,« pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
Pa dolgoročno? Na zavodu ocenjujejo, da bodo imeli boljše možnosti zaposlovanja predvsem strokovnjaki s področja informacijske tehnologije, tehnike in naravoslovja ter novih (zelenih) tehnologij, strokovnjaki na področju zdravstva, zdravstvene nege in farmacije, trženja, financ in računovodstva ter svetovalci.
