Nov zakon o nematerialnih vrednostnih papirjih (ZNVP), ki se v teh dneh prebija skozi državni zbor, bo z 51. členi precej bolj prečiščen in skoraj polovico krajši od starega. Kljub temu prinaša kar nekaj novosti, s katerimi se slovenska zakonodaja približuje evropski (enotni sistem za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji TS2) in katerih naj bi se veselile predvsem borznoposredniške hiše, medtem ko bodo števili imetniki vrednostnih papirjev čutili udarec po žepu.
Spremembe za 280.000 imetnikov registrskih računov
V tem pogledu je izredno pomemben člen, ki ukinja brezplačne registrske račune, na katerih imajo številni Slovenci shranjene delnice še iz časov deljenja certifikatov. Zaradi vstopa v sistem TS2, ki med drugim olajšuje čezmejno poslovanje, znižuje število posrednikov in stroške transakcij, je »razgraditev registrskih računov neizbežna in nujna,« trdijo na finančnem ministrstvu. V primeru, da ostane besedilo zadnjega predloga zakona nespremenjeno, bo do tega prišlo najpozneje do 30. septembra prihodnje leto.
Brezplačen registrski račun ima po zadnjih podatkih Centralno klirinško depotne družbe (KDD) kar okoli 280.000 Slovencev. Čeprav je približno 21.000 lastnikov omenjenih računov že pokojnih, gre še vedno za več kot osmino celotnega prebivalstva Slovenije, ki ima v lasti 16 odstotkov vseh vpisanih nematerializiranih vrednostnih papirjev pri nas. O njihovi vrednosti je sicer težko špekulirati, a ob dejstvu, da znaša tržna kapitalizacija zgolj devetih podjetij v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi 4,7 milijarde evrov, znesek verjetno ni zanemarljiv. Zagotovo se giblje v višini nekaj sto milijonov evrov, če ne več.
Septembra novi stroški, prodaja ali izbris premoženja
Možnosti za imetnike pred ukinitvijo brezplačnih računov, za katero bo KDD sicer poskrbela brezplačno, so vsaj tri, toda vsaka med njimi nosi svojo ceno. Prvič, imetniki brezplačnih računov se bodo lahko odločili za prodajo vrednostnih papirjev, toda s tem bi izgubili morebitne kapitalske donose v prihodnosti. Drugič, vrednostim papirjem se bodo imetniki registrskih računov lahko oziroma morali odpovedati, če jih poprej ne prenesejo na trgovalni račun.
In s tem pridemo do tretje možnosti, ki pomeni prenos premoženja na trgovalni račun, kar seveda ni brezplačno. V Združeni levici (ZL) opozarjajo, da bo zakon s »prisilnim prenosom« vrednostnih papirjev posameznikom povzročil najmanj 35 evrov stroškov. Borznoposredniškim hišam naj bi prinesel vsaj deset milijonov evrov dodatnega zaslužka – tudi na račun upokojencev, trdijo v ZL.
Na ministrstvu za finance, kjer so pripravili predlog novega zakona, zavračajo obtožbe, da bodo novosti udarile po najšibkejših skupinah prebivalcev. V luči pogovorov na odboru za finance in monetarno politiko podpirajo podobno ureditev kot pri zakonu o sodnih taksah, kjer je oprostitev taks vezana na premoženjsko stanje posameznika. Prav tako poudarjajo, da vodenje registrskega računa, čeprav je za imetnike brezplačno, že danes ni zastonj. Stroške krijejo namreč uporabniki preostalih storitev KDD, tudi imetniki trgovalnih računov.
Trgovalni račun kot bančni
Na ministrstvu za finance so kot primer navedli odprtje in vodenje trgovalnega računa pri bankah NLB in Nova KBM. Odpiranje trgovalnega računa stane okoli 13 evrov, nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu je odvisno od vrednosti premoženja na računu, a stane najmanj 7,2 evra na leto, vodenje računa pa okoli 6,5 evra – skupno v prvem letu dobrih 25 evrov. Med ponudniki so seveda določene razlike. »Slovenske banke in borznoposredniške družbe za vodenje trgovalnega računa vlagateljem na leto zaračunavajo od pet do dvanajst evrov oziroma od 0,41 do enega evra na mesec,« so pojasnili na Alti Investu.
Stroški odprtja in vodenja trgovalnega računa so torej podobni kot pri klasičnem tekočem računu na banki. Pri Alti ob tem opozarjajo, da gre pri večini od imetnikov brezplačnih registrskih računov vendarle za neaktivne vlagatelje. V nasprotnem primeru bi si sicer že prej odprli trgovalni račun. Tisti, ki se jim bo splačalo trgovati, bodo tako verjetno že »požrli« dodatnih nekaj evrov stroškov na mesec.
