Že v študijskem letu 2002/2003 so se na ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo, odločili, da pomanjkanje ležišč za študente v javnih študentskih domovih rešijo s subvencioniranjem bivanja tudi pri zasebnih ponudnikih. Najprej so se na javni razpis prijavljali lastniki stanovanj, sčasoma pa tudi zasebni študentski domovi, ki morajo seveda registrirati to dejavnost in ustrezati vsem standardom za tovrstne domove.
Trenutno v prestolnici deluje šest zasebnih študentskih domov, ki so jim letos odobrili 308 ležišč, seveda pa ponujajo tudi bivanje po povsem tržni ceni (brez subvencije). Večinoma gre za domove zavodov, kot je Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko dejavnost in kulturo, med njimi pa je zdaj že nekaj let tudi družinsko podjetje Finance consulting. Pri njih bo lahko v študijskem letu, ki trka na vrata, s subvencijo bivalo le 37 študentov, drugače lahko njihov dom, študentska hiša in stanovanje na treh lokacijah sprejmejo skupno več kot 90 študentov.
Doštudiraj udobno
»(Do)študiraj udobno!« je njihov reklamni slogan, a reklame pravzaprav sploh ne potrebujejo. »S polnjenjem res nimamo težav. Zdaj imamo rezervirane že vse sobe za naslednje študijsko leto,« je povedal upravnik Peter Cesar o študentskem domu na Vojkovi cesti 17a, ki so ga leta 2011 uredili po standardih javnih domov in uspešno postali eden redkih domov na seznamu ministrstva za subvencionirano bivanje. »Zaradi tega imajo stranke večje zaupanje,« je prepričan Cesar, ki odgovarja, da se njihovo podjetje ni odločilo za študentske namestitve zaradi potreb na trgu, ampak zaradi nujne prilagoditve krizi v gradbeništvu. »Ker nenadoma ni bilo več toliko delavcev, smo iskali alternativo za enega od naših samskih domov in jo našli v študentih. Če bi bilo še vedno dovolj delavcev, verjetno ne bi šli v takšno naložbo.«
Preden so v bližini fakultet za Bežigradom uredili 38 dvoposteljnih in štiri enoposteljne sobe, so po Cesarjevi razlagi najprej za študente namenili en objekt v Zalogu, vendar so imeli precejšnje težave z zapolnitvijo postelj. »Ugotovili smo, da sta pri študentih pomembna samo dva kriterija – lokacija in dober internet, ne glede na ogrevanje, novo pohištvo in podobno,« pravi Cesar. »Naša prednost pred drugimi so tudi fiksni stroški. To imajo študenti oziroma njihovi starši zelo radi, saj natančno vedo, koliko bodo odšteli vsak mesec,« doda. Da je v stavbi nekdo, na katerega se lahko študenti obrnejo 24 ur na dan, so zagotovili tako, da so v pritličju uredili stanovanje za družino. Gospod je hišnik in neke vrste varnostnik, gospa pa čistilka.
Težaven postopek prijave
Po pogovorih s študenti so v zasebnih študentskih domovih zasledili, da glavna težava javnih domov niti ni toliko starost in nižji standard, ampak sam postopek prijave. »Tudi pri nas se morajo študenti prijaviti do 14. avgusta, toda oni šele sredi septembra študentom sporočijo, ali bodo dobili posteljo ali ne, čez en teden pa se jim že začnejo predavanja,« opozarja na nesmisel Cesar. Pri njih na drugi strani mnogi rezervirajo mesto že junija in do oktobra mirno spijo. Kavcija je ena najemnina. Sobe je treba nujno najeti za 12 mesecev, na drugih dveh lokacijah, kjer imajo manj postelj, pa je mogoče bivati le en semester, kar je prilagojeno tujcem, ki pridejo na izmenjavo. Prav tako na njihovi spletni strani ni mogoče zaslediti, da bi bili pogoji za najem (brez subvencije) kakor koli povezani z izpolnjevanjem študijskih obveznosti, medtem ko v javnih domovih izgubiš mesto, če padeš letnik, med absolventskim stažem in podobno.
