Zapletom z razpisom bi se na skladu lahko izognili. Z ministrstva za izobraževanje bi si lahko priskrbeli podatke, koliko dijakov se letos izobražuje v vseh letnikih za vse v razpisu definirane deficitarne poklice. Kaj hitro bi ugotovili, da jih je precej več kot tisoč, kolikor je na voljo štipendij. Ta podatek bi lahko uporabili za povečanje zmogljivosti skladove spletne strani, predvsem pa bi moral pripravljalcem razpisa služiti kot povod za določitev natančnejših kriterijev, s katerimi bi si izmed množice vlagateljev lahko izbrali najustreznejše štipendiste.

Tako pa so se že v prvem poskusu pristojni pustili presenetiti. Rezultat: več kot 500 vlagateljev se je prvi dan oddajanja vlog osebno oglasilo na skladu, pred razveljavitvijo razpisa je prispelo že več kot 6300 vlog. Za zagrešene napake, ki so povzročile neenakost med vlagatelji, se je ministrica za delo Anja Kopač Mrak opravičila in obljubila njihovo odpravo v naslednjem razpisu. A svoje obljube, kot je razvidno iz novega razpisa, ki je izšel v petek, ni držala.

Na skladu in na ministrstvu so se namreč odločili, da bo o tem, kdo bo upravičen do deficitarne štipendije, odločala – birokracija. Izvirnega greha razpisa, razdeljevanja štipendij po vrstnem redu oddaje vlog, niso odstranili. Odločilne za štipendijo bodo tako minute, zapisane na oddani vlogi. Štipendijo bodo dobili tisti, ki bodo ob pravem času na pravem mestu v pravi vrsti (na sedežu sklada, za poštnimi okenci ali na bencinskem servisu, kjer je možno oddajati pošiljke). Pravi čas bo v petek, 11. septembra, ob devetih, natanko 10 minut po začetku druge ure dopoldanskega pouka. Več tisoč dijakov bo torej verjetno v petek odsotnih od pouka. Vloge namreč ne smejo oddati niti minute prej, kaj šele pred poukom, saj jo bodo na skladu zavrnili. Če bodo na sedež sklada ali na pošto odšli po koncu pouka, pa bodo po vsej verjetnosti že prepozni in se bodo lahko za 100 evrov na mesec obrisali pod nosom.

Tudi če se bodo dijaki v petek ob devetih zjutraj enakomerno porazdelili na 554 poštnih uradov, 114 bencinskih servisov in osem vrst, v katere se bodo lahko postavili na sedežu sklada, si bodo štipendije zagotovili zgolj tisti, ki bodo v vrsti na prvem ali morda na drugem mestu. Le če bo isti dan ob isti uri oddanih več vlog, kot je na voljo štipendij, bodo odločevalci upoštevali, kateri letnik šole obiskujejo vlagatelji. Njihove dozdajšnje ocene pa bodo o štipendiji odločale le, če bo tudi tistih iz nižjih letnikov, ki so hkrati oddali vlogo, več, kot je na voljo štipendij. Že teoretično je torej zagotavljanje enakopravnosti vlagateljev nemogoče.

Če so napake države, ki usodno vplivajo na ljudi, sploh kdaj dopustne, njihovo ponavljanje (pod pretvezo odpravljanja ali v dobri veri zanj) nikakor ni. Tega bi se morala pristojna ministrica in direktor sklada jasno zavedati – in če se bo z deficitarnimi štipendijami, za katere se bo zagotovo potegovalo več tisoč dijakov, ponovno zapletlo, nemudoma prevzeti odgovornost in odstopiti.