Janez Novak, direktor RLS, gazele osrednje Slovenije 2015: Čez pet let bo RLS več kot dvakrat večji

V času moje podjetniške poti nikoli.

Ne, nikoli. Sem se pa na začetku svoje podjetniške poti kdaj pa kdaj tudi vprašal, kaj mi je tega treba bilo, saj bi bil lahko zaposlen v nekem podjetju in bi zanesljivo vsak mesec prejemal plačo. Začetki so bili res težki. Delaš, delaš, pa denarja kar ni. Zgodilo se je celo, da so nam vlomili v hišo in ves mesečni zaslužek ukradli.

Prišli so pogledat, ali smo sposobni zadostiti njihovim potrebam in slediti njihovi dinamiki rasti. Prepričali smo jih, da smo. Povezali smo vse procese, ki so pod nazorom pri izdelavi senzorjev za njihov robotski zglob, ki je ključnega pomena za njihov končni izdelek. Smo njihov edini dobavitelj tega senzorja in so v resnici zelo odvisni od nas. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja, še posebej zato, ker naše delovanje temelji na zelo podobnih vrednotah.

Delež je res velik. Vendar pa izdelek, ki mu ga zagotavljamo in smo ga patentirali, dobavljamo tudi drugim in bi tudi oni lahko čez čas povečali delež naročil. Tako bo ta delež naročil danskega partnerja v celoti nekoliko manjši kot 30 odstotkov. A soodvisnost v dobaviteljski verigi in vrednote, ki jih gojimo oboji, nam zagotavljajo, da nam ne bodo grenili življenja z za nas neprimernimi ponudbami.

Seveda. To, da smo bili prepoznani za gazelo osrednje Slovenije, pomeni, da delamo pregledno in odgovorno, da nam torej lahko gazele, ki so naši partnerji, še naprej zaupajo. Seveda pa bomo mi od njih še naprej pričakovali najvišjo kakovost izdelkov in to, da bodo sposobni rasti skupaj z nami. Naši standardi so izjemno visoki in nekateri jih s težavo izpolnjujejo, a ne preostane jim nič drugega, kot da se trudijo. Kajti tudi zahteve naših kupcev do nas so zelo visoke, še posebej pri varnostno kritičnih vgradnjah, na primer v letalu ali kirurškem robotu. Smo zahtevna stranka, priznam.

Sledimo temu, da je celotna dobaviteljska veriga res trdna, da nas dobavitelji ne pustijo na cedilu. Zato gradimo odkrite partnerske odnose. Zavedamo se, da smo drug od drugega odvisni in da skozi to verigo ustvarjamo dodano vrednost. Sicer pa smo globalni dobavitelj, ki je odvisen od drugih globalnih dobaviteljev. Tako na primer sodelujemo s partnerjem z Daljnega vzhoda XFAB, kjer nam procesirajo elektronska vezja ASIC po naših navodilih in tveganja, če gre pri njih kaj narobe, so lahko velika. Tako se je zgodilo z našim partnerjem na Tajskem, potem ko so jih oktobra 2011 zajele uničujoče poplave. Ko sem jih obiskal, sem videl, da se podjetje še toliko let po tej naravni ujmi ni postavilo na noge. Tedaj smo morali v čim krajšem času poiskati drugega partnerja.

Proizvodnjo bomo razširili. Najpozneje v dveh letih bomo morali zagotoviti večje prostore. Je pa seveda vse odvisno od konjunkture in tukaj sem previden. Najprej bomo zagnali drugi izmeno, nato pa postavili sodobno proizvodno enoto.

Moj učitelj taj čija vedno pravi, da je treba iskati ravnovesje v sebi. Svet je očitno padel iz tega ravnovesja. Vsi tisti, ki prihajajo v Evropo, so dokazali, da so sposobni in zelo vztrajni, kajti za njimi je izjemno težka pot. Dokazali so, da imajo srce in željo, zato je prav, da jih gledamo tudi s tega vidika in poskušamo ustrezno uporabiti. Tujci so lahko obogatitev naše družbe.

Je pa Evropa ob tej priložnosti pokazala vso svojo nesposobnost administrativnega nadzora svojih meja. Ko sem vlagal prošnjo za kitajski vizum, so uradniki zahtevali vse mogoče podatke, beguncem, ki prihajajo v Evropo, pa odpremo vrata do münchenskega kolodvora, nihče pa jih ne uspe popisati, ne kdo so in ne kaj znajo. Med njimi je zagotovo veliko zelo sposobnih, saj številni med njimi, sodeč po intervjujih, ki smo jih videli, tekoče govorijo angleško. Na države, od koder prihajajo, ne smemo gledati kot na zaostali del sveta, saj je svet med seboj povezan, znanje pa z lahkoto dosegljivo.

Lahko odgovorim le s primerom iz našega podjetja. Sem bolj konservativen, saj sem odgovoren do sodelavcev in njihovih družinskih članov. V 25 letih nismo niti enkrat zamudili z izplačilom plač. Tudi država bi morala imeti takega gospodarja, ki bi razmišljal na podoben način. Naj torej ne poreže takoj mladega pridelka, ki je pognal iz zemlje. Uslužbenci v državnih službah po mojem mnenju niso v taki stiski, da ne bi mogla država še počakati, da se gospodarstvo okrepi.

V veliki meri gre zasluga Renishawu, našemu partnerju, ki nam je za širitev posodil večino denarja. Kratkoročne bančne kredite za prvo širitev pred tremi leti smo že vrnili, sedaj pa smo za banke že tako zanimivi, da kar same hodijo s ponudbami k nam, saj smo zanesljiv kreditojemalec. V oporo pri vodenju podjetja nam je tudi Allen Roberts, ki je finančni direktor podjetja Renishaw in formalno tudi direktor RLS.

S solastnikom sirom Davidom McMurtryjem, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Renishaw, sva povsem soglasna, da je pogoj za uspeh podjetja pravi produkt, ki je na trgu sprejet, zaželen in ima visoko dodano vrednost v znanju. Karkoli že delamo, mora biti vredno, da kupec kupi in v svoji verigi naredi svojo dodano vrednost. Pogoj za vse to torej je, da ustvarimo toliko rezerve, da iz nje lahko financiramo raziskave in sodelovanje z znanstvenimi ustanovami, razvoj, novo opremo in da tako vedno znova izboljšujemo svoje izdelke in sledimo ideji, da smo najboljši na svetu v tej niši. Pomembno je, da napredujemo zanesljivo, z majhnimi koraki in v partnerstvu, kot smo ga gradili pred 15 leti, omejitev za rast za zdaj ni videti. Šport ima omejitve, posel pa očitno ne.

Nisem povsem prepričan, a na turni smuki in na tekaških smučeh me je res težko ujeti.

Po pogovorih z Danci lahko rečem, da precej večji.

Če ne bo nepredvidljivih dogodkov, bo bistveno večji.