Ponudnika programa za novo sezono kluba K4 bo v kratkem izbral svet zavoda Kersnikova, in sicer predvsem na podlagi programa, ki naj bi zadostil postavki, da je K4 prostor, kjer se spodbuja alternativna kultura in urbana glasba. Ponudnik mora dokazati tudi poslovno in finančno sposobnost za izvajanje tega programa.
Direktor zavoda Aleš Logar je povedal, da je interesentov mnogo, z razpisom pa želi predvsem preveriti, ali obstajajo resni zunanji kandidati. Če razpis, ki se konča že 15. septembra, ne bo uspešen, na zavodu pripravljajo druge rešitve za zagon prihajajoče sezone, ki se bo predvidoma lahko začela šele jeseni.
Negotova prihodnost
V interesu zavoda ni, da bi prostore »odpirali na silo«, nam je še zaupal Logar, ki je lani prezadolženi zavod K6/4, ki je upravljal tudi prostore kluba K4, prestrukturiral in preimenoval v zavod Kersnikova. Klub je tako v lanski sezoni odprl vrata dolžniško neobremenjen, z ekipo, ki jo je vodil direktor novoustanovljenega samostojnega zavoda Štirka Janez Zupan. Sporni dolgovi, predvsem do dobaviteljev in nastopajočih, ki so v preteklosti hromili normalno delovanje kluba, so se prenesli na krovni zavod Kersnikova in so danes povečini poravnani. Navkljub bolj zdravim delovnim razmeram je maja programska ekipa z Zupanom na čelu odstopila in predčasno končala sezono, ker je ocenila, da je ne bi mogla končati brez tveganega zadolževanja.
Velja, da je klub K4 programsko »zoprn«, ker je klubsko plesišče tisti spolzki teren, kjer je meja med komercializacijo in vsebino vedno znova na preizkušnji. Prav je, da zrel klubski prostor ponuja dražje in zahtevnejše vsebine, ki so namenjene predvsem poznavalcem elektronske glasbe, čeprav se zdi, da Ljubljana, predvsem njena študentska populacija, nima dovolj kupne moči in interesa, da bi si lahko privoščila redna gostovanja priznanih tujih avtorjev. Zagonski kapital, ki ga je lani prejel klub, bi zadostoval le za gostovanje ene večje zvezde iz tujine.
Brez škode za kakovost
Lansko sezono lahko vsekakor ocenimo kot vsebinsko kakovostno. Gostovala so ažurna in uveljavljena imena sodobne elektronske glasbe (Prins Thomas, Kangding Ray, Objekt), vsakič s solidno podporo domačih ustvarjalcev (Ichisan, Niplodok, Mind Machines), ki jim, tako kot obiskovalcem kletni prostori na Kersnikovi ponujajo unikatno klubsko infrastrukturo v središču mesta. Temu programu lahko očitamo le, da je bil zasnovan preveč konzervativno in konceptualno homogeno. Dobrodošel bi bil poudarek na večmedijskih vsebinah, manjkali so koncerti, predvsem pa proaktivna razvojna usmeritev. Z ukinitvijo »crewjevskih« dogodkov so skušali promovirati znamko K4 kot klasično klubsko izkušnjo, ki jo prostori kluba sicer omogočajo, a s to strategijo jim morda ni zares uspelo, ker ta ni dovolj provokativno nagovorila duha in potreb časa. Model »clubbinga«, ki se je uveljavil v preteklem desetletju, se je po oceni nekaterih izčrpal. Lani je namreč klub K4 s festivalom Kv4rtal zaznamoval 25. obletnico delovanja. V tem času se je na področju klubske scene, ki jo je v Ljubljani skozi desetletja odločilno soustvarjal prav ta klub, marsikaj spremenilo. Politizacija kluba je negativno vplivala na njegovo priljubljenost, povečano število klubskih lokacij v mestu pa razdrobilo njegovo ciljno publiko.
Med komercialo in avtonomijo
Današnji ljubljanski klubski prostor obvladujejo komercialni bari in diskoteke, preostanek manjša samonikla prizorišča v mestnih avtonomnih conah. Klub K4 je obvisel nekje vmes. Infrastrukturno je bliže profesionalnim objektom, ustvarjalnemu naboju, ki je potreben, da klub zaživi, pa lahko zadostijo le spontane potrebe in znanje tistih, ki jim je klubska kultura blizu. Po navadi so to mladi, a ne gre pozabiti tudi na starejše klubsko občinstvo. Manjša prizorišča morda omogočajo nekoliko več svobode, a ni gotovo, da zmorejo zadostiti zahtevnejšim infrastrukturnim in programskim vsebinam na področju elektronske glasbe, ki ga pričakujejo predvsem zrelejše generacije, ki jih je prav ta klub pomagal vzgojiti.
