Malo bolj galanten je Slavko Bobovnik, ki se mu redko kaj zalomi. On nas je že zdavnaj osvojil. V tem trenutku edina televizijska legenda, ki jo imajo rade vse matere na naših tleh. Ta teden pa se mu je malo zataknilo. Ko je gostil Katjo Šmuc in je ona navrgla, da razkrivanje vseh podatkov in pogodb v državnih podjetjih nima nobenega smisla, še bolje, da gre za čisti voajerizem, se je Slavko retorično vprašal: Ampak, ali nimamo davkoplačevalci pravice vse to vedeti? Katja pa je odločno odgovorila: Te pravice nimate. Konec. To pravico imajo le nadzorni organi. In delničarji. Vi pa niste delničar. Basta.
Slavko je pač logično sklepal, da imamo vsi vse pravice. Da vsakemu gledamo pod rjuho in v predalih stikamo za pogodbami. Ter potem ogorčeno kažemo na posameznike, ki so krivi za vse naše težave. Vsak, ki je podpisal pogodbo z državnim podjetjem, je potencialni osumljenec. Nekaj tiči zadaj. Drugače ne more biti.
Nacionalka se je te dni znašla v podobnem položaju. Državljani smo prepričani, da smo njeni lastniki. Torej da moramo vse vedeti. Da nam mora nacionalka o vsem poročati in nam polagati račune. Vsi hočemo od nje razložitev, dokaze, sklepe, zapisnike, overovljene listine in jasne odgovore. Vsem bi morali odgovorni odgovarjati, zakaj odpuščajo točno določene posameznike. In ukinjajo oddaje, zamenjujejo voditelje in voditeljice, skratka zakaj trojček Biziljeva-Traven-Rebernikova dela program in postavlja ljudi po svojem okusu. Kaj pa ste pričakovali drugega, dragi državljani? Da se bodo omenjeni trije čez noč spremenili? Da bo kar naenkrat Jadranka Rebernik urednica, ki ji je kaj jasno? Da je alfa in omega tako razumevanja politike kot razumevanja televizijskega medija?
V preteklosti je nacionalka že imela na vodstvenih položajih modele, ki so vse skupaj razumeli kot lasten oziroma prisvojeni političen projekt. V smislu: imamo mandat za oblast in dajmo jo izkoristiti. Iz te znamenite trojke Možina-Vasle-Gerič se je prvi celo začel omenjati kot potencialni voditelj oddaje Studio City. Jože Možina bi s tem dokazal, da se zgodovina res enkrat ponavlja kot tragedija, drugič kot farsa. Edina oddaja, ki je kljubovala vsem bedakom in vsem bedarijam, bi dobila voditelja, ki je čisti antipod vsemu, kar so v Studiu City zgradili v pol stoletja. S tem bi nacionalka pokazala to, kar bi rad dokazal Možina že lep čas. Da je bila zgodovina ena velika prevara. Kot Studio Ljubljana in potem Studio City…
