Razkrivamo, kako je pravnica Nina Plavšak, vrsto let ključna avtorica in razlagalka domače insolvenčne zakonodaje, v stečaju telekomunikacijske družbe T2 svetovala obema stranema. Pravna mnenja, ki jih je pisala tako za upravo T2 kot za njenega največjega upnika, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), so imela pomembno vlogo tudi pri odločanju sodišč o usodi T2. Ta je od začetka avgusta v stečaju.
Začetek zgodbe sega v maj 2012, ko je bil T2 že v prisilni poravnavi. Načrt poplačila dolgov je veljal izključno za navadne upnike, torej tiste, ki svojih terjatev niso imeli zavarovanih. Največja ločitvena upnica T2 je bila NLB. A v naši največji banki so imeli težavo: zavarovanja za njihovo, skoraj 125 milijonov evrov vredno terjatev do T2 še zdaleč niso dosegala njene vrednosti. Banka bi se tako lahko poplačala le, če bi T2 zasegla tudi drugo premoženje.
Plavšakova najprej na pomoč T2…
Da bi to preprečili, so se v T2 odločili pravno pomoč poiskati pri Plavšakovi. Ta je v pravnem mnenju dala prav T2. Zapisala je, da se lahko banke upnice poplačajo le iz zastavljenega, ne pa tudi preostalega premoženja dolžnika. Še pomembneje: s tem je Plavšakova tudi potrdila, da je prisilna poravnava T2 zakonita.
V prvih mesecih leta 2014 je v igro okrog T2 vstopil nov igralec – DUTB, ki je prevzela terjatve od NLB. Že lani spomladi je vložila prvo zahtevo za stečaj T2. Razlog: stečajni postopek bi omogočil enakopravnejšo obravnavo upnikov in boljše poplačilo. Začel se je dolg sodni boj. Čeprav je okrožno sodišče v Ljubljani septembra lani T2 poslalo v stečaj, je višje sodišče sklep razveljavilo. Pri utemeljitvi se je sklicevalo tudi na enega od člankov Nine Plavšak. V obrazložitvi sodbe je pritrdilo, da ima ločitveni upnik (DUTB) pravico le do poplačila iz zavarovanega, ne pa tudi preostalega premoženja. Višje sodišče je torej poudarilo prav to, kar je v pravnem mnenju za T2 pred tem zapisala že Plavšakova.
… nato prestopi k DUTB
Nova pravila insolvenčne zakonodaje so zadeve spremenila. DUTB je letos spomladi vložila novo zahtevo za stečaj T2, toda okrožno sodišče je junija predlog zavrnilo. Na DUTB so zato za pomoč zaprosili – Nino Plavšak. Ta je na podlagi popravkov zakonodaje spisala novo pravno mnenje. Plavšakova je ugotovila dvoje. Prvič, da T2 izpolnjuje pogoje za insolventnost (stečaj). In drugič, da okrožno sodišče v Ljubljani pri ponovnem odločanju o stečaju ne bi smelo biti vezano na stališča višjega sodišča, ki je T2 že pred tem enkrat rešilo stečaja.
Plavšakova se je tako spet znašla v dvojni vlogi, ki ji že vrsto let prinaša lepe zaslužke. Za naročnika je spet iskala nejasnosti v zakonodaji, ki jo je pred tem pomagala pisati sama. Kot je znano, je Plavšakova imela ključno vlogo pri zadnjih spremembah insolvenčne zakonodaje, ki so začele veljati decembra 2013. Po njenem je že potrjena prisilna poravnava T2 naenkrat veljala tudi za zavarovane in ne zgolj navadne terjatve. To je T2 spravilo v nemogoč položaj. Premoženje, ki bi ga moral prodati in z njim poplačati banke, je bilo namreč zastavljeno, pri čemer so banke že pred tem začele njegov rubež in T2 zvezale roke.
Višje sodišče »prepisovalo« od Plavšakove
Usoda T2 je tako po tem, ko so v DUTB vložili pritožbo, ponovno prešla v roke višjega sodišča. To je tokrat spet sledilo Plavšakovi, le da je zdaj dalo prav DUTB. Pri tem je višje sodišče zadevo dalo v roke novemu sodnemu senatu. Odločitev, da T2 pošlje v stečaj, je v veliki meri razložilo z argumenti iz pravnega mnenja Nine Plavšak. Med drugim, da mora dolžnik ob pripravi načrta finančnega prestrukturiranja predvideti tudi način poplačila ločitvenih upnikov, da lahko ti ne glede na pogoje prisilne poravnave zasežejo zavarovano premoženje in da potrjena »prisilka« ne vpliva na rok za poplačilo zavarovanih terjatev. T2 je tako končal v stečaju. Na višjem sodišču so nam potrdili, da je DUTB v sodni spis priložila tudi mnenje Plavšakove. Da je imelo to morda celo ključno vlogo pri odločitvi senata, je verjetno posledica dejstva, da novele insolvenčne zakonodaje, ki jih je pripravljala Plavšakova, pogosto nimajo prehodnih določb. To ji po oceni pravnikov, ki so želeli ostati neimenovani, daje tako rekoč ekskluzivno moč pri razlagi zakonodaje.
Novi senat višjega sodišča je povozil tudi mnenje prejšnjega senata. To je storil z razlago, da v tej zadevi »ni mogoče govoriti o ustaljeni sodni praksi«. Zakaj je kljub sodnemu redu, po katerem se razveljavljene zadeve ob ponovni predložitvi dodelijo istemu sodniku, sploh prišlo do zamenjave senata? Kot so pojasnili na višjem sodišču, se je to zgodilo zaradi poletnih počitnic. Zadevo so zaradi letnega dopusta dveh članov prejšnjega senata prepustili dežurni sodnici Valeriji Jelen Kosi. Ta je med letoma 2011 in 2014 po pooblastilu ministrstva za pravosodje, za katero že vrsto let dela Plavšakova, vodila Center za izobraževanje v pravosodju (CIP). S to institucijo kot predavateljica na veliko sodeluje tudi Plavšakova. Na višjem sodišču so pojasnili, da predloga za izločitev sodnice niso prejeli.
