Po primerjalni raziskavi Global Talent Competetivenes Index je Slovenija leta 2014 izmed 93 držav pristala na 26. mestu, eno mesto niže kot leto prej. A zavedanje, da prav izraba in razvoj talenta pomenita konkurenčno prednost podjetja, organizacije spodbuja, da vse bolj sistematično in strokovno skrbijo za prepoznavanje in razvoj talentov. Seveda pa se je treba ob tem zavedati tudi tega, da zanemarjanje razvoja talentov pomeni neposredno škodo za podjetje. »Pomembno je zavedanje, da je talent nekaj ključnega in pomembnega, hkrati pa predstavlja le začetek dolge poti do uspeha. Ne glede na to, o katerem področju govorimo, bodisi je to gospodarstvo, šport ali umetnost, je za uspeh potrebno veliko časa, truda, trdega dela in odrekanja. Zgodba je vedno enaka. Pomembno je, da talent prepoznamo in ga tudi ustrezno razvijamo, s tem pa mu pomagamo k dosegu polnega potenciala,« poudarja Tjaša Kolenc Filipčič, predsednica mladih menedžerjev pri Združenju Manager, ki pripravlja več dogodkov prav na temo pridobivanja, razvijanja in zadržanja talentov v delovni sredini.

»Oblikovanje posameznega talenta namreč v veliki meri prispeva k produktivnosti in inovativnosti delovnega okolja. Tako se na splošno izboljšuje tudi učinkovitost podjetja, ki daje organizaciji izredno prednost. Različni talenti prinašajo široko paleto različnega znanja in sposobnosti, ki omogočajo boljše delovanje, hitrejšo rast in razvoj tako zaposlenih kot tudi samega podjetja.«

Pomen talenta na delovnem mestu se skriva v lastnostih, kot so samoiniciativnost, veščine in znanja, zavzetost, motiviranost, dinamičnost… »Omenjene lastnosti se morda zdijo nesmiselne, vendar jih ni tako enostavno prepoznati. A prav to je naloga vodij – s strokovno podporo kadrovske službe odkrivati talente. Kaj ljudem prižiga iskrice v očeh? Kaj jih motivira? In seveda, kaj jih ne? In še to se mi zdi pomembno: talentom in mladim je treba dajati priložnosti, da se dokažejo. Da poskusijo, se nekaj naučijo – in temu se potem reče izkušnje. Te bogatijo talent posameznika,« poudarja Tjaša Kolenc Filipčič.  

Po njenem mnenju vedno več podjetij sistematično dela za prepoznavanje in razvijanje talentov, saj se čedalje bolj zavedajo, da prav ti predstavljajo pomembno konkurenčno prednost. »Ne nazadnje, v Zlati niti, ki znotraj merjenja kakovosti odnosov spremlja tudi osebni razvoj zaposlenih, sodeluje veliko podjetij. Združenje Manager spodbuja tudi projekt Zaposlitveni izziv, s katerim podjetja ob podpori Zavoda RS za zaposlovanje iščejo kadre. Sekcija mladih managerjev je pred leti ustanovila tudi Sklad za štipendiranje mladih managerskih talentov, Summit100 (srečanje poslovnih voditeljev) je bil letos posvečen tudi srečanju mladih voditeljev… Podjetja se povezujemo v te iniciative, ker zelo preprosto velja: več talentov – večja konkurenčnost.« Talent bo v ospredju tudi na skorajšnjem kongresu Združenja Manager oktobra.

Priporočljivo je, da podjetje razvije sistem, ki mu bo pomagal, da prepozna talente svojih zaposlenih in jih tudi ustrezno razvija. Talent, postavljen na napačno delovno mesto, pa predstavlja škodo za podjetje. »Raziskave kažejo, da je produktivnost najbolj povezana z načelom: pravi človek na pravem delovnem mestu. Če podjetje na začetku delovnega razmerja ni zmožno prepoznati sposobnosti svojega kadra, lahko osebo postavi na zanj neprimerno mesto. Tam posameznikov talent ne pride do izraza, delo pa ni opravljeno dobro. Če se to ponovi pri več zaposlenih, podjetje tvega, da se ne razvija v pravi smeri, kar posledično vpliva tudi na slabše poslovne rezultate. Pomanjkanja znanja ali posvečanja upravljanju s talenti je slabo tako za zaposlene kot podjetje. Ta napaka onemogoča inovacije, ki pa so nujno potrebne za razvoj in uspeh podjetja. Vsako novo osebo je treba preizkusiti in ji dati priložnost, da se izkaže na različnih področjih. Fleksibilno delovno okolje in različne naloge so tiste, ki pokažejo resnične talente vsakega posameznika. Tega menedžerji ne smejo zatirati, temveč morajo to negovati in razvijati.«