Lepo jih je bilo zato videti razigrane že na samem začetku evroligaške sezone, ko so v slovaško-poljskem slogu sanjali zid za vse nekrščanske migrante. Že v prvem krogu smo videli celo solo akcijo domoljubnega krilnega napadalca in grožnjo z uporabo strelnega orožja, kar je bila nedvomno poslastica za številne gledalce. Pravzaprav so ti skozi celo tekmo lahko z užitkom opazovali virtuoznost, s katero so domoljubi prepoznavali islamske teroriste celo v invalidih in materah z majhnimi otroki, ki so jih z madžarsko-srbske meje preusmerjali v Savdsko Arabijo, Iran in Pakistan.

Zato se gre nadejati, da se bodo naši domoljubi v naslednjih krogih še bolj uigrali, da jim bo igra še bolj stekla in da bodo prosilce za azil iz Afrike in Azije, ker imajo ti prenizek IQ za življenje v Evropi in bi pokvarili našo žlahtno gensko sliko, začeli pošiljati naravnost tja, od koder so prišli, torej na območje nekdanje Sirije in nekdanjega Iraka, ki sta pod nadzorom kalifata. Z malo sreče bi morda lahko celo izkoristili demokracijo in svoj vpliv na ustavno sodišče ter na referendumu zahtevali deportacijo vseh preveč zagorelih obiskovalcev Slovenije, njihovi navijači pa lahko upajo predvsem na to, da bodo novodobne turške vpade reševali s pomočjo slovenske vojske in da bodo že pred koncem skupinskega dela na vlado naslovili predlog za popolno zaprtje vseh državnih mej.

Konec koncev je najbrž tudi v taboru domoljubov vsem jasno, da se jim bo le s takšno igro uspelo prebiti v naslednji krog tekmovanja. V ligi prvakov pač ni lahkih tekem in že najmanjša politična korektnost lahko odloči tekmo v nasprotnikovo korist, že ena sama sočutna misel pa bi v hipu odnesla sanje o evropski pomladi.

Za naslov evropskega prvaka bo namreč letos v hudi konkurenci madžarskega Jobbika, nemške Pegide, bivšega hrvaškega antifašista Damirja Kajina, grške Zlate zore in francoske Nacionalne fronte nujno odpreti vsaj kakšno manjše delovno, če ne kar koncentracijsko taborišče, že za preboj v izločilne boje pa bo najbrž treba iz tedna v teden izvajati oborožene napade na azilantske domove in množične protipriseljenske demonstracije.

A za zdaj vse kaže, da so naši domoljubi več kot sposobni igranja tudi na najvišjem nivoju, in njihove uvodne predstave zbujajo upanje, da bi lahko presenetili tudi največje favorite. Zdijo se namreč odlično telesno in psihično pripravljeni, njihova forma več kot odlična. Sovraštvo, ki ga te dni na twitterju in facebooku usmerjajo proti bližnjevzhodnim osvajalcem slovenske zemlje, je na zavidljivi ravni in vidi se, da so jim letošnje višinske priprave v popolnosti uspele.

Čeprav se je sezona šele dobro začela, so njihove pogoste tarče tudi ženske, otroci in starci, česar so mnoge druge ekipe sposobne šele v drugem delu sezone, zato je edina bojazen pravzaprav ta, da se bodo naši prvaki prezgodaj utrudili in da bodo zatajili takrat, ko bo to najbolj pomembno. Odločilne tekme namreč nastopijo šele čez nekaj mesecev in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da ekipe, ki že septembra, ko se ekonomski migranti šele približujejo, igrajo s polno paro, ob koncu leta, ko začno množično prestopati meje, navadno popustijo in namesto predloga zakona o kriminalizaciji priseljevanja izvajajo le še posamična pretepanja izmučenih priseljencev. Pa še ta brez hujših telesnih poškodb.

Drug pomislek, ki ga je tudi pogosto slišati, je ta, da se bo našim udeležencem prej ko slej poznala neizkušenost v spopadu s primitivnimi ljudstvi in nazadnjaškimi kulturami daljnega in bližnjega vzhoda, in predvsem pomanjkanje velikih tekem z islamskimi skrajneži.

A vse te dvome bodo domoljubi, verjamem, že v naslednjih krogih utišali in tudi največjim dvomljivcem pokazali, da so iz pravega testa. Če bodo namreč le odstotek svojih besed pretopili v dejanja, bo v Sloveniji v pravem trenutku zagorelo in bodo padle tudi prve človeške žrtve. Neizkušenost bodo, prepričan sem, nadoknadili s fanatično borbenostjo in ob bučni podpori z desne politične tribune bo do izraza prišla prav njihova lakota po zmagah na veliki, svetovni sceni.

A za tovrstne dosežke je pomembno, da naši domoljubi tudi po začetnih uspehih ostanejo trdno z obema nogama na realnih tleh. Pravzaprav bi morali biti predvsem hvaležni, da se jim je naposled ponudila priložnost, da žalijo, zmerjajo in zaničujejo tudi Afričane in Azijce, letošnje nastope v ligi prvakov pa bi veljalo izkoristiti predvsem za učenje in razvoj domoljubne misli. Tudi njihovi navijači bi se morali zavedati, da morajo kot novinci v ligi imeti temu primerna pričakovanja in da ne gre pričakovati, da bodo začetni uspehi pri netenju strahu pred islamizacijo Evrope že takoj privedli do izbruhov islamofobnega nasilja, in da je treba biti potrpežljiv, iti iz tekme v tekmo in iz kroga v krog.

Le tako bodo iz nadarjenih domoljubov napredovali v vrhunske fašiste.