Kako bodo vzgojili mladino?!
Med našimi ljudskošolskimi učitelji je mnogo zagrizenih klerikalcev, ki so organizirani v Slomškovi Zvezi. Ta Zveza ni morda strokovno učiteljsko društvo, temveč posega tudi na politično polje, kar dokazuje nje glasilo »Slovenski Učitelj«, ki je redigiran docela v klerikalno-strankarskem smislu. Tesna je vez med Slomškarji in ljudmi, ki izdajajo »Stražo«, »Domoljuba« in »Slovenca«. In če pogledamo pisavo teh listov, odseva v njih mišljenje, ki nasprotuje, ne rečemo samo šolskim zakonom, temveč tendenci, ki jo mora zastopati iz prepričanja vsak jugoslovenski učitelj. Koliko hujskanja proti vladi in državi, proti Srbom se izleže v teh listih! Učitelji Slomškarji so naročeni samo na te liste in kvečjemu še na »Jugoslavijo«. »Kakršen list imaš naročen, takega mišljenja si«, to velja osobito za Slomškarje. (…) Iz teh listov slišijo in tudi čitajo sami zabavljanje na vlado, na šolske oblasti in infamne napade na učiteljstvo in »brezversko« šolo. Kakšen vtis naj dobe taki otroci, kako se jim s tem utrjuje spoštovanje in ljubezen do domače države, naših oblasti in do njenih predstavnikov.(…)
Vprašamo, kakšna bo mladina, ki jo vzgojujejo taki ljudje? O tem naj bi resno razmišljali tudi gospodje v višjem šolskem svetu. Ako se tozadevno ničesar ne preokrene, bomo mnenje delili s tistimi, ki pravijo, da gospodje v višjem šolskem svetu niso na svojem mestu in se jim priporoča izprememba zraka!
Slovenski narod, 5. septembra 1922
Dokument.
V nedeljo dne 3. septembra je zboroval na Bledu tisti del slovenskega učiteljstva, ki se prišteva k »naprednemu« krilu učiteljstva. Sklenili so sledeče resolucije:
1. Učiteljstvo, organizirano v UJU, pokrajina Ljubljana, zavrača resolucije katehetskega kongresa v Zagrebu z dne 5. in 6. julija t. l. in pripominja sledeče:
2. Šola je državna institucija in ima enotno služiti interesom celokupnega naroda, tako v vzgojnih, kulturnih kakor tudi verskih ozirih. Vsaka nestrpnost bi škodovala ne samo državi, temveč tudi konfesijam samim.
3. Protisokolska borba je bila započeta iz političnih ozirov. Najodločneje protestiramo, da bi se jo zanašalo tudi v šolo.
4. Vsa mladinska društva in šole, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju političnim strankam, borečim se proti ustavi in dinastiji, naj se primerno nadzorujejo.
5. Vsakoršno nasilje glede konfesijonalne vzgoje otrok smatramo za kvarno v moralnem oziru.(…)
Obžalujemo, da duhovščina otežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva.
* * *
Nas je sram, da je izšel tak dokument v slovenskem jeziku.
Katoliški shod v Brežicah
Da se verska zavest na Posavju vžiga in silno dviga, je pokazal katoliški shod v Brežicah, v nedeljo 3. septembra. Ogromna množica katoliško mislečega in čutečega ljudstva, nad šesttisoč, se je zbralo ta dan v Brežicah, da javno manifestira za svoje ideale.(…)
Obširno dvorišče grajščine grofa Attemsa ni moglo obseči vse te množice, ki je zasedla tudi vse hodnike v graščini.(…)
G. Josip Tratnik, župnik iz Rajhenburga je izrazil svoje veselje nad sijajno uspelim katoliškim shodom v Brežicah in predlagal sledeče resolucije, ki so bile velikanskim navdušenjem soglasno sprejete:
1. krščanski svetovni nazor bodi podlaga zasebnemu in javnemu življenju;
2. popolno svobodo in enakopravnost katoliške cerkve;
3. katoliškim vojakom se naj da možnost in prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim;
4. protestiramo odločno proti razkristjanjenju šol in izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve ali zapostavljanja krščanskega pouka v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah;
5. odločno protestiramo, da bi se sokolski duh uvajal v naše šole na katerikoli način;
6. odločno zahtevamo, da katoliške otroke uči in vzgaja katoliško-misleče učiteljstvo;
7. da poučujejo v šolah krščanski nauk samo od Cerkve v to pooblaščeni duhovniki;(…)
Navdušeni in polni radosti nad sijajno uspelo manifestacijo za katoliško misel so se udeležniki razšli v zavesti, da bo treba na katoliškem shodu začrtani program izvajati na celi črti in povsod.
Slovenec, 5. septembra 1922
Ljubljana, 5. septembra.
(...) »Kdor hoče dobiti vojno, se mora organizirati, začenši z mladino... Zato treba organizirati bataljone proti vsem neprijateljem kulture in napredka,« je dejal na katoliškem shodu v Brežicah g. dr. Anton Korošec. Povedal je istino! Vsi sovražniki reakcionarnega klerikalizma, tega zaveznika in podpiratelja vseh rovarjev proti redu in miru v naši državi, proti ustavi in dinastiji ter proti ujedinjenju jugoslovanskih treh narodnih plemen, – vsi resnično kulturo in resnični napredek ljubeči narodni polki naj se strnejo v svojem delu in stremljenju za blagor ljudstva in na srečo Jugoslavije!(...)
Jutro, 6. septembra 1922
