Čudne igrice pred lansko sezono, povezane z ligo Seha, so prinesle nesmiselno širitev prve lige z 12 na 14 klubov. Toliko jih bo nastopilo tudi v jubilejni sezoni (Celje, Gorenje, Maribor, Trimo, Ribnica, Loka, Ormož, Slovenj Gradec, Krka, Slovan, Izola, Sevnica, Koper, Dobova), a po novem tekmovalnem sistemu. V lanski sezoni 2014/15 se je za deset klubov sezona končala že po rednem delu (26 krogov), le najboljši štirje so igrali končnico za prvaka s polfinalom (na dve zmagi) in finalom (tri). Letos bo sezona po rednem delu končana za osem klubov, najboljših šest pa bo igralo v končnici za prvaka dvokrožno (po 10 tekem), pri čemer se bodo v končnico prenašale vse osvojene točke iz rednega dela. Tudi v sezoni 2016/17 bo igralo 14 ekip, potem pa naj bi začeli končno zmanjševati njihovo število.

Kar 51 zmag dolg niz Celjanov

Enostavno nepremagljivi – to je bil napis na majicah, ki so jih rokometaši Celja 30. maja oblekli po zmagi na tretji finalni tekmi proti Gorenju v Zlatorogu in osvojitvi naslova prvaka. Tudi novo sezono so začeli z lovoriko (superpokal), proti Gorenju v Portorožu pa so dosegli že 51. (!) zaporedno zmago v domačih tekmovanjih. V tem času so osvojili šest lovorik, na papirju pa imajo zdaj malce slabši kader, saj so odšli trije nosilci igre: Ivan Slišković (Veszprem, Madžarska), Matevž Skok (Lübbecke, Nemčija) in David Miklavčič (Tremblay, Francija).

A Celjani, ki so štiri naslove osvojili brez izgubljene točke in še dva brez poraza, so se okrepili z brazilskim reprezentantom Arthurjem Patrianovo (prej Villa de Aranda, Španija; okreva po operaciji kolenskih vezi), Latvijcem Povilasom Babarskasom (Bregenz, Avstrija), srbskim vratarjem Ivanom Gajićem (brez kluba), Žigo Mlakarjem (Maribor), Luko Dobelškom (Gorenje) in Gregorjem Potočnikom (Trimo). »Izgubili smo Sliškovića in Miklavčiča, ki sta igrala v obe smeri, z njunima odhodoma pa je oslabljena predvsem obramba. A ta bo tudi letos naše glavno orožje, čeprav še ni na želeni ravni. Prejšnjo sezono smo jo odnesli brez praske, kar pa bo letos skoraj nemogoče ponoviti. Med vsemi prvoligaši bomo zaradi lige prvakov odigrali daleč največ tekem, zato bo sezona zelo težka,« se zaveda trener Branko Tamše, ki je spomladi podaljšal pogodbo do leta 2018. Priprave so Celjani (proračun okoli 1,8 milijona evrov) začeli že 22. julija, v ligi prvakov pa jih čaka najmanj 14 tekem s tako slovitimi tekmeci, kot so Kiel, Veszprem, PSG, Flensburg, Zagreb...

Naveličani so drugih mest

»Vsi smo že naveličani drugih mest v domači ligi. Verjamem, da bomo v tej sezoni osvojili vse tri domače lovorike,« je pred sezono napovedal Gorenjev kapetan Niko Medved, a priložnost za prvo so Velenjčani že zapravili na superpokalu. Klub že dve sezoni – po odhodu Tamšeta v Celje – ni osvojil nobene lovorike, zato čaka trenerja Gregorja Cvijiča in igralce težka naloga. Rumeno-črni imajo letos daljšo klop, saj je ogrodje ekipe ostalo nedotaknjeno. Zapustili so jo trije igralci, ki so imeli v prejšnji sezoni stranske vloge (Jernej Papež, Luka Dobelšek, Matic Vrečar), prišli pa so Anže Ratajec (madžarski Csurgo), Rok Ovniček (Slovenj Gradec) in Estonec Andris Celminš. Po tem, ko je v Sloveniji lani zaigral prvi Poljak (Gorenjev Michal Szyba), bosta poleg Estonca (Celminš) premiero doživela še Brazilec (Patrianova) in Litovec (Babarskas).

Cvijič, ki je sredi lanske sezone nasledil Ivana Vajdla, je prvič opravil celotne poletne priprave, v katerih je bil neusmiljen do igralcev. »Strinjam se z Medvedom, da imamo dovolj drugih mest. V Velenju je vedno cilj biti najboljši v državi in osvojiti čim več lovorik. Glavni cilj je vrniti sijaj v vitrine kluba in temu bo oziroma je že vse podrejeno. Štirinajst ekip v ligi je preveč, a je spremenjena vsaj končnica. Vsaka tekma bo štela, zato ne bo prostora za kalkulacije,« meni Gregor Cvijič, ki ga čaka tudi nastop v pokalu EHF, v katerem je Gorenje v minuli sezoni nastopilo na sklepnem turnirju četverice v Berlinu. V klubu so izpeljali tudi dve neigralski kadrovski rošadi: dosedanjega predsednika Uroša Marolta je zamenjal Milan Meža, direktorja Tomaža Juršiča pa Matej Avanzo.

Želja je ponovitev zgodbe Slovana

Maribor je že kar aboniran na tretje mesto v ligi, Štajercem pa je lahko v tolažbo, da so zadnji, ki so spravili na kolena Celjane, čeprav že daljnega 23. februarja 2014. V prestopnem roku je konkurenco v vratih (Gregor Čudič, Urh Kastelic) okrepil 30-letni Črnogorec Mile Mijušković, lani kot član Cangasa eden najboljših vratarjev španske lige. Druga pomembna okrepitev je več kot dva metra visoki in sto kilogramov težki krožni napadalec, 20-letni Srb Igor Čagalj, ki je zadnjo polovico sezone igral za madžarskega prvoligaša Balamzujvarosi. Pol leta je bil tudi član Gummersbacha, a je moral Nemčijo zapustiti zaradi težav z vizumom.

»Moja glavna naloga je, da igralce prepričam, da v glavi naredijo miselni preskok, kar mi je pred leti že uspelo na Slovanu. Če bodo to storili, se jim bo odprl nov svet in bodo lahko tudi prvaki, v nasprotnem primeru bodo spet tretji ali pa še slabši,« pojasnjuje trener Mariborčanov Boris Denič. Verjetno bi poleg igralcev še kdo v klubu potreboval miselni preskok, Denič, ki je sredi lanske sezone zamenjal Marka Šibilo, pa je poleti ostal brez Žiga Mlakarja (Celje), Igorja Žabiča (Slask Vroclav, Poljska) in Emirja Taletoviča (Gwardia Opol, Poljska).