Mineva pol stoletja, odkar je režiser Robert Wise posnel legendarni filmski muzikal Moje pesmi, moje sanje, danes ob 19.30 pa bo v produkciji Kulturnega društva Ihan in Kulturnega društva Mlin Radomlje ter Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik premierno zaživel tudi na deskah Kulturnega doma v Radomljah. Sledi osem ponovitev.
»Za to predstavo smo se odločili, ker je letos 50. obletnica nastanka filma, ki se je številnim generacijam usidral v srce. Čeprav je že kar nekaj časa od nastanka, je zgodba še vedno sporočilno aktualna; polna je zanimivih vprašanj – o odnosih med ljudmi, družini, ljubezni, domoljubju,« poudarja režiser Lisjak, ki je v Trzinu že postavljal muzikale. Tokrat je besedilo na novo prevedel, sploh pri songih pa mu je pomagalo tudi njegovo muzikološko znanje.
Ob začetku vaj je imela najmlajša igralka šest let
Ekipa je morala za izvedbo muzikala pridobiti avtorske pravice iz Amerike, medtem ko so jim produkcijo pomagali zastaviti pri agenciji R&H Theatricals Europe. In nekateri pogoji so bili zelo strogi, predvsem glede izvedbe, scene in kostumov. »Največ svobode smo si lahko vzeli ravno pri režiji, ker so režijski napotki v libretu podani samo v smernicah,« pravi Lisjak. Vseeno se je odločil za »klasično« režijo, ki čim bolj sledi filmskemu originalu. »Nismo torej posegali po modernih pristopih, v ospredje smo raje potisnili vsebino same zgodbe,« še dodaja režiser.
Režiser ne skriva navdušenja nad igralci, še posebej nad otroki; vedno znova ga presenetijo, kako odprti, dojemljivi so. »Sploh ni bilo starostnih omejitev, dosegli smo lahko vse, kar smo si zamislili,« pravi. Ko so začeli vaje, je najmlajša igralka štela šest let, no, zdaj jih ima že sedem.
Petra Čebulj bo interpretirala osrednjo vlogo Marie von Trapp, ampak ji v amaterskem gledališču ne pripada le vloga dive, temveč je treba zavihati rokave tudi pri organizacijskih in drugih poslih. Čebuljeva je povedala: »Ta produkcija je zahtevala velik finančni vložek, zato smo se odločili za koprodukcijo dveh gledališč; iz vsakega smo pobrali primerne igralce in sodelavce ter se lotili za naše razmere res velikega projekta.«
Čebuljeva je sicer na magistrskem študiju glasbene pedagogike, petje je njena velika ljubezen, v muzikalu pa je že večkrat nastopila – bila je del ekipe v Prešernovem gledališču Kranj kot najstarejša hči Liesl, v Kulturnem društvu Trzin lani v Pepelki ter v samostojnih projektih, kjer se je preizkusila tudi kot scenografka in režiserka.
Tudi šola za življenje
Že spomladi so na avdiciji izbrali muzikalno primerne otroke, saj imajo v predstavi zelo pomembne vloge, v nekaterih točkah pojejo celo štiriglasno. Potrebovali so sedem otrok, na koncu so jih izbrali devet; v vlogi Brigite in Marte, torej druge in tretje hčerke, so zasedli dve dekleti, ki bosta nastopali izmenično. Glasbeno je nad ekipo ves čas bedela mlada skladateljica in pedagoginja iz Radomelj Uršula Jašovec. Ko so tako otroci kot odrasli dovolj pevsko napredovali, so postopoma dodajali posamične prizore, koreografijo. Zadnje dni vadijo tudi skupaj z orkestrom, nad katerim bedi dirigent Denis Robnik.
Produkcija jih bo stala nekaj tisoč evrov; sponzorji in donatorji so že pomagali, na preostalo čakajo od prodaje vstopnic. Ogromno prostovoljnega dela, ki je v projektu, pa seveda ostaja poplačanega zgolj s prijetnimi občutki. »Živim pravzaprav od te čustvene energije, ki me napolni, ko se imamo na vajah vedno zelo luštno,« še pravi Petra Čebulj. »Velika skupina nas je skupaj, od otrok, odraslih do mojih vrstnikov, kar pomeni, da drug drugega učimo in dopolnjujemo. Veliko se učimo tudi iz samega muzikala. Če pogledate smo mojo vlogo, koliko zanimivih misli izreče Maria; te njene replike ne učijo samo likov v muzikalu, ampak tudi nas v običajnem življenju.«