Ko se je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder s politiko zamrznitve rasti plač namenil rešiti takrat bolnico Evrope, kar mu je tudi uspelo, sicer ob izdatni pomoči danes šibkega evra, najbrž ni računal na to, da bo že čez dobro desetletje kdor koli Nemčiji očital, da s svojo gospodarsko uspešnostjo ruši Evropo. Če pozabimo na politični bonton, so pozivi k nujnemu zvišanju plač v Nemčiji in zmanjšanju astronomskega, več kot sedemodstotnega plačilnobilančnega presežka prav to.
Periferija krepi izvoz v Nemčijo
Skoraj ni komentatorja gospodarsko-političnih razmer v EU, ki se v zadnjem obdobju ne bi obregnil ob makroekonomska neravnovesja, ki jih kot največje gospodarstvo v Uniji povzroča Nemčija s svojo varčevalno in plačno politiko, in ob izjemne koristi, ki jih ima od šibkega evra. Ekonomski razmislek gre nekako takole. Višje plače se bodo prelile v večjo domačo porabo in investicije, kar bo povečalo povpraševanje po uvozu, tudi iz perifernih evropskih držav. Na drugi strani se bodo višje plače prelile v višje stroške proizvodnje, kar bo zmanjšalo stroškovno konkurenčnost nemškega izvoza. To je znova dobro za konkurenčnost izvoza periferije.
Ključno je seveda, ali se slednje pozna pri konkurenčnosti izvoza oziroma ali so se bilateralni primanjkljaji v trgovini z Nemčijo na periferiji že kakor koli zmanjšali. Podatki Eurostata kažejo, da je Nemčija v trgovini znotraj EU od leta 2008 do lani že precej zmanjšala svoj trgovinski presežek, in sicer za več kot polovico. Državam periferije je na drugi strani uspelo izboljšati svoj položaj znotraj EU, tudi Grčiji, ki ji je primanjkljaj v trgovini z blagom uspelo v šestih letih prav tako zmanjšati za polovico. Španija je globok primanjkljaj pretvorila v minimalen presežek, uspešna pa je tudi Slovenija, ki je z 1,2 milijarde evrov primanjkljaja prešla v 2,7 milijarde evrov presežka.
In kaj povedo podatki o bilateralnih tokovih z Nemčijo? Skupna značilnost vseh perifernih evropskih držav je, da je njihov izvoz blaga v Nemčijo med krizo močno upadel, čemur je tudi mogoče pripisati večino izboljšanja v trgovinskih bilancah z motorjem Evrope. Grčija je na vrhuncu leta 2008 iz Nemčije uvozila za 11,5 milijarde dolarjev dobrin, lani pa skoraj polovico manj. Izvoz dobrin na drugi strani praktično stagnira že celo desetletje oziroma je med krizo celo še dodatno upadel s treh na 2,3 milijarde dolarjev. Ob tem seveda velja opozoriti, da bi bila slika nekoliko drugačna ob upoštevanju izvoza storitev, ki predstavljajo pomemben del grškega gospodarstva. Vendar pa je Grčija v tem pogledu prej izjema kot pravilo. Preostale periferne države so po podatkih Združenih narodov o trgovini uspele trgovinsko bilanco z Nemčijo izboljšati tudi na račun povečanja izvoza. Še posebno uspešna je bila pri tem Slovenija, ki je že sicer izvozno močno vezana na Nemčijo.
Nemška konkurenčnost ni ogrožena
Pred kratkim je bilo mogoče v nekaterih medijih zaslediti opozorila, da naraščanje plač v Nemčiji že načenja konkurenčnost nemškega izvoza. Sodeč po zadnjih ocenah Deutsche bank se za konkurenčnost nemških izvoznikov še ni bati. Čeprav rastoče plače zavirajo izvoz v evrsko območje, bo ta tudi v prihodnjih dveh, treh letih naraščal celo hitreje kot izvoz zunaj evrskega območja, ki pa ga spodbuja poceni evro. Hkrati se plače v Nemčiji ne zvišujejo tako hitro, kot je bilo pričakovati. Po zadnjih podatkih so se na letni ravni zvišale za 2,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa naj bi se za 2,9 odstotka, kar je nekoliko manj, kot so napovedovali makroekonomisti. Za to so krivi predvsem slabši rezultati pri pogajanjih socialnih partnerjev za zvišanje s kolektivnimi pogodbami določenih plač.
Nemški gospodarski motor naj bi se tako tudi v prihodnje vrtel pri visokih obratih. Izvoz naj bi se letos povečal še za 4,8 odstotka, prihodnje leto pa za pet odstotkov (lani se je za slabe štiri odstotke). Prav tako ni pričakovati, da bi Nemčija kaj kmalu zmanjšala presežek na plačilni bilanci, ki naj bi vsaj še nekaj let vztrajal okoli sedmih odstotkov BDP. Nemčija ima tako še veliko manevrskega prostora pri »reševanju« evropskih partnerjev.
Tega imajo veliko tudi sama gospodinjstva. Stopnja brezposelnosti v Nemčiji je na rekordno nizkih ravneh in se bo še zniževala, Nemci pa medtem ostajajo pregovorno varčni. Da bi višji razpoložljivi dohodek ob rasti plač trajno prelili v večje zapravljanje, v Deutsche bank ne pričakujejo. Stopnja varčevanja bo tudi v prihodnjih nekaj letih vztrajala nad devetimi odstotki razpoložljivega dohodka. Slednje je odstotno točko manj kot v letu 2010, a Nemci ostajajo eden najbolj varčnih narodov na svetu.