K optimizmu na finančnih trgih je veliko doprinesel tudi močan odboj cen surove nafte, ki je v zaporedju treh dni zabeležila neverjeten 25-odstotni skok cene, ki smo ga nazadnje videli leta 1990. Visoko rast je v torek nekoliko pokvaril osemodstotni padec, ki pa so ga kupci izkoristili za nove nakupe, kar je nato stabiliziralo ceno nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaške surove nafte je bil tako včeraj vreden dobrih 46 dolarjev. Za preobrat pri gibanju cene nafte je v veliki meri zaslužen podatek o znižanju proizvodnje črnega zlata v ZDA, vse glasnejše pa so tudi govorice, da OPEC razmišlja o zmanjšanju proizvodnje.
Razlog za hiter padec ter odboj delniških trgov gre iskati tudi v poročilih, da so za volatilnost oziroma moč padca v veliki meri odgovorni avtomatizirani trgovalni sistemi, ki jih uporabljajo različni investicijski skladi, ki sledijo tako imenovanim kvantnim modelom. Takoj ko tak avtomatiziran sistem dobi nakupni ali prodajni signal, aktivira primerna naročila, ki so v trenutku na trgu, medtem ko človeški upravljavci skladov za vstop in izstop v posamezne pozicije porabijo občutno več časa, da ne bi pretirano vplivali na gibanje tržnih cen.
Ker so skladi, ki za trgovalno strategijo uporabljajo kvantne modele, v zadnjih letih postali veliko bolj popularni, bo v prihodnosti podobnih hitrih premikov na trgu verjetno še več. Zanimiv je denimo podatek, da velik delež kvantnih modelov za signale nakupov in prodaj uporablja raven volatilnosti na trgu, kar pomeni, da bomo v prihodnjih nekaj tednih zaradi povečane povprečne stopnje volatilnosti na trgu še naprej spremljali prodajne pritiske teh trgovalnih sistemov.
V prihodnjih tednih oziroma mesecih bosta po mnenju večine analitikov odločilno vlogo na delniških trgih ponovno prevzeli ameriška in evropska centralna banka. FED naj bi ta mesec prvič po dolgem času zvišal ključno obrestno mero. Toda vse več udeležencev na borznih trgih meni, da se utegne dvig nekoliko prestaviti. Najbolj črnogledi udeleženci napovedujejo celo, da bodo v ameriški centralni banki kmalu spoznali, da bi višje obrestne mere v trenutnem ozračju pripeljale do sesutja trgov v razvoju. To bi lahko pripeljalo tudi do resnejšega zastoja svetovne gospodarske rasti, ki se že kaže v pešanju kitajskega gospodarstva. Na drugi strani trenutni paket kvantitativnega lajšanja ECB nima želenega vpliva na dvig inflacije v EU, saj je ta še vedno pri 0,2 odstotka, kar je precej daleč od dveh odstotkov, ki ju želi videti Mario Draghi.
