Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko podeljujejo od leta 1993, najprej sta jo podeljevala slovenski časopis Dnevnik in Založba Mihelač, leta 1998 je organizacijo, zagotavljanje sredstev, imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga ustanovili založbi Mihelač in Nova revija, od lani, po stečaju Nove revije, pa je podeljevanje prevzelo na novo ustanovljeno Društvo Marjana Rožanca. Pravila podelitve nagrade se niso spremenila, letos je žirija, ki ji predseduje Ignacija Fridl Jarc, v ožji izbor uvrstila 19 del, kar je štiri več kot lani, pri tem pa so upoštevali vsa esejistična dela, ki so izšla do 31. maja letos.
Lani je nagrado za najboljši esej dobil filmski kritik, filozof, publicist in TV-voditelj Marcel Štefančič jr. za zbirko esejev Kdor prej umre, bo dlje mrtev, ki je tudi letos med nominiranci. In to že tretjič zapored, tokrat s knjigo Hitler, kako je preživel (eseji o drobnem tisku zla). Poleg Štefančiča, okoli katerega se zadnje dni dviga veliko prahu zaradi morebitnih sprememb v oddaji Studio City, je žirija v ožji izbor uvrstila še knjige Magija za realiste: Življenje, nadaljevalni tečaj Irene Štaudohar, Povest o knjigah Andreja Capudra ter knjiga Sto romanov in nekaj komadov Uroša Zupana.
Prejemnika nagrade bodo po tradiciji razglasili ob obletnici smrti Marjana Rožanca, 18. septembra, podelili pa jo bodo na Trubarjevi domačiji na Rašici.
