Begunska pot – od Turčije do Nemčije in drugih zahodnih držav – je bila tudi včeraj polna dramatičnih prizorov, če je mogoče temu tako reči. Najmanj dvanajst Sircev, med njimi tudi otroci, je utonilo na poti iz turškega Bodruma proti grškemu otoku Kos. V pristanišče Pirej pri Atenah sta z grških otokov priplula dva trajekta s skupaj 4300 begunci, ki želijo nadaljevati pot proti Makedoniji. Na poti proti Makedoniji pa so policisti iz tovornjaka rešili sto beguncev, med njimi devetnajst otrok. Na meji med Srbijo in Madžarsko je vlada madžarskega premierja Viktorja Orbana začela razporejati »mejne lovce«, posebno policijsko enoto, ki bo štela 2100 mož in žena. Lovili bodo begunce in med njimi bo po napovedih tudi več kot osemsto maturantov srednje policijske šole, ki bodo tako opravljali prakso.
V Avstriji so policisti iz nepredušno zatisnjenega kombija rešili štiriindvajset mladih Afganistancev, ki so jih tihotapci vozili iz Madžarske v Nemčijo. Zaradi pomanjkanja zraka bi se lahko še pred Nemčijo zadušili, so ocenili policisti. Na dunajski železniški postaji je stotine Dunajčanov begunce pričakalo s hrano, vodo in najnujnejšimi potrebščinami. Na mejo z Avstrijo je Italija poslala dodatne policiste. V Calaisu pred predorom pod Rokavskim prelivom so za več ur obtičali potniški vlaki, saj so migranti zavzeli tire in plezali na strehe vagonov, da bi se tako prebili v Anglijo.
Do vrelišča pa so eskalirale razmere na železniški postaji v Budimpešti, od koder želijo begunci nadaljevati pot v Nemčijo.
Ženske rojevajo na pločnikih
»Danes je tu pred postajo spet protest,« je v dopoldanskem telefonskem klicu iz Budimpešte poročala Gruša Matevžič, slovenska pravnica, ki dela v Madžarskem helsinškem komiteju, edini organizaciji, ki prosilcem za azil na Madžarskem nudi pravno pomoč: »Situacija je grozna, beguncev je na tisoče, prepuščeni so ulici, država zanje slabo skrbi, že dva meseca jim hrano delijo samo prostovoljci nevladnih organizacij, ženske rojevajo na pločnikih.«
Madžarska vlada se ta teden odloča za dvoumne taktike: v ponedeljek je najprej organizirala posebne vlake, ki so begunce odpeljali proti Avstriji, v torek in včeraj pa je dostop do postaje za begunce zaprla. Zato so se ljudje, ki so na poti že več mesecev – prihajajo iz Pakistana, Afganistana, Irana, Bližnjega vzhoda, zlasti iz Sirije, in iz Afrike – zbrali pred postajnim poslopjem in skandirali »Svoboda! Svoboda!« in »Nemčija! Nemčija!« Vse, kar pričakujejo od madžarskih oblasti, je, da jim dovolijo nadaljevati pot na zahod. Namesto tega jih poskuša Madžarska registrirati in nato poslati v zbirne centre, kjer naj bi obravnavali njihove prošnje za azil, če jih bodo podali.
Matevžičeva opozarja, da se Madžarska po novem odloča za gradnjo zbirnih centrov neposredno na meji. »Ograditi nameravajo šestdesetmetrski pas ob meji s Srbijo in tam zadržati vse migrante, ki mejo prestopijo,« je razložila trenutne načrte. »Zadrževati jih nameravajo tako dolgo, dokler ne bo ugotovljena njihova identiteta in jasen njihov pravni status. Če kdo ne bo hotel zaprositi za azil, ga bodo v skladu z novo zakonodajo, ki nedovoljen prestop meje opredeljuje za kaznivo dejanje, obravnavali kot kriminalca – lahko ga pošljejo v zapor. Poleg tega je Madžarska Srbijo razglasila za 'tretjo varno državo', kar pomeni, da bodo zelo verjetno vse begunce, ki ne bodo hoteli zaprositi za azil na Madžarskem, vrnili v Srbijo.« Vračanje pa je lahko tragedija, saj država, ki se sama komaj prebija skozi socialno in ekonomsko krizo, za tisoče beguncev ne zmore ustrezno poskrbeti. Ljudje bodo tako postavljeni pred nemogočo izbiro: ali zaprositi za azil na Madžarskem, kjer v resnici nihče od njih ne želi ostati, saj jih država ne želi ekonomsko preskrbeti, poleg tega pa so razmere ksenofobne; ali pa tvegati vrnitev v Srbijo, ki komaj čaka, da bodo (spet) odšli na Madžarsko.
Slovenije (še) ni na zemljevidu poti
Medtem se slovenske oblasti zaradi zapiranja meje med Srbijo in Madžarsko pripravljajo tudi na morebitno preusmeritev poti beguncev proti Hrvaški in Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve koordinira sodelovanje drugih pristojnih ministrstev, policije, civilne zaščite in humanitarnih organizacij. Po zagotovilih predstavnikov MNZ bi Slovenija lahko nastanila, oskrbela in statusno pravno »obdelala« tudi nekaj sto do tisoč beguncev na dan. Večina prišlekov namreč predvidoma ne bo hotela ostati v Sloveniji, temveč bo tu le »počivala« na poti. »Slovenija sicer ne sme organizirati prevozov naprej, zato jim bomo predvidoma dovolili zadrževanje na območju Slovenije, če bi se izkazalo, da bodisi ne želijo tu zaprositi za azil in ostati, bodisi da jih ne bo mogoče vrniti na Hrvaško,« pravi naš vir na MNZ. Čeprav so realne možnosti za prihod večjega števila beguncev v Slovenijo prej kot v nekaj mesecih majhne, država zanje že intenzivno pripravlja potencialna bivališča. Vseh ogledanih objektov, v katere bi lahko namestili po več kot petdeset oseb, naj bi bilo dvainsedemdeset.
