Dosežene cene so najnižje po letu 2009 in nič ne kaže na to, da bi se v bližnji prihodnosti drastično povišale (po napovedih ameriške vlade naj bi se cena gibala pod 60 dolarji za sodček še skozi celotno leto 2016). V zadnjih nekaj dnevih avgusta je sicer prišlo do popravka cene (v treh dneh dosežena več kot 20-odstotna rast, merjena v dolarjih), kar je predvsem posledica špekulacij glede možnega znižanja načrpane količine nafte s strani držav OPEC.

Upad cene nafte blagodejno vpliva na proračun ameriškega gospodinjstva. Po ocenah nekaterih analitikov naj bi povprečen Američan zaradi zadnjega upada cene nafte privarčeval okoli 90 dolarjev na mesec (pri ceni nafte 38 dolarjev za sodček), kar naj bi pozitivno vplivalo na domačo potrošnjo, ki predstavlja več kot 70 odstokov BDP, in posledično na višjo gospodarsko rast.

Če ima nizka cena nafte pozitiven učinek na ameriškega potrošnika, pa ima na drugi strani negativne posledice za preostali del ekonomije. ZDA so namreč tretja največja proizvajalka nafte na svetu (predvsem po zaslugi pridobivanja nafte iz skrilavca). Nizke cene nafte pomenijo, da postaja poslovanje številnih naftnih podjetij oteženo. Podjetja so prisiljena v odpuščanje delavcev (v zadnjem letu je delo izgubilo več kot 34.000 ljudi) ter zmanjševanje izdatkov za investicije v nove projekte in vzdrževanje obstoječih (v letu 2014 je naftna industrija namenila več kot 200 milijard dolarjev za investicije, v 2015 pričakovano okoli 25-odstotno znižanje investicij). To je potrdilo tudi julijsko poročilo ameriške centralne banke, v katerem so zapisali, da so celotne investicije v upadanju kot posledica upada investicij naftne industrije. Vse to pa ima negativne posledice za celotno ekonomijo. Prav tako je vprašanje, pri kateri ceni so proizvajalci nafte iz skrilavca še rentabilni oziroma kako dolgo lahko preživijo pri takšni ceni. Propad večjega števila novih proizvajalcev bi povzročil dodatne pritiske na stanje ekonomije, saj so številne večje banke v veliki meri izpostavljene do dotičnega sektorja (potrebni odpisi, manj denarja za kreditiranje ostalega gospodarstva).

Glede na to, da so ZDA še vedno neto uvoznica nafte, se še vedno pričakuje, vsaj na kratek rok, da naj bi nizke cene nafte imele pozitiven vpliv na ameriško gospodarstvo. Deloma se je to tudi pokazalo v drugem četrtletju, ko je ameriški BDP narasel za 3,7 odstotka, čeprav so številna ameriška naftna podjetja že zmanjšala število zaposlenih ter višino investicij. V primeru, da se bo cena nafte gibala na teh nivojih še naslednjih nekaj let, je pričakovati, da bodo negativni vplivi na ameriško gospodarstvo prevladali nad pozitivnimi.