Domači medijski trg je zajel še drugi val odpuščanj. Po tem, ko so se lani nekaterim sodelavcem zahvalili v medijskih hišah Pop TV, Žurnal24 in Siol.net, so zdaj v ospredju novinarji Dela, Večera, Televizije Slovenija, Financ. In če so bila v preteklih letih največji problem odpuščanja pogodbenih sodelavcev, so se uprave medijskih hiš tokrat osredotočile na redno zaposlene.
Odslovili nagrajenega avtorja
Zadnja odpuščanja v slovenskih medijih lahko razumemo kot obliko pritiska na novinarje, poudarja dr. Igor Vobič z ljubljanske fakultete za družbene vede. Širši poslovni problemi medijskih hiš, kot so nižanje pozornosti občinstva, padanje prihodkov od oglaševanja in posledično iskanje novih poslovnih modelov, so se namreč po njegovem mnenju z gospodarsko in finančno krizo v Sloveniji izrazili specifično tako v komercialnih hišah kot na javni radioteleviziji. »Medtem ko so bili v zahodnih medijih po začetku krize usmerjeni v odpuščanje predvsem manj izkušenih in manj izpostavljenih novinarjev in drugih delavcev v uredništvih, ker da so lažje zamenljivi v poslovno ugodnejših razmerah, gre v nekaterih primerih v Sloveniji za odpuščanje, odslavljanje ali omejevanje tudi izkušenih delavcev, ki so pogosto odpirali v javnosti zanemarjene, a relevantne teme, kot so na primer vzpon neofašizma, kršenje pravic migrantskih delavcev ter prekarizacija dela in življenja,« je konkreten Vobič.
Brez pogodbe o sodelovanju je nazadnje in čez noč ostal tudi Erik Valenčič, ki se je na Televiziji Slovenija uveljavil kot avtor odmevnih dokumentarcev – film Fronte Kurdistana se letos poteguje za nagrado na Festivalu slovenskega filma, maja pa je prejel tudi mednarodno priznanje za dokumentarec Koalicija sovraštva. »Da mi vodstvo ne bo podaljšalo pogodbe, sem izvedel iz družbenih omrežij. Čeprav je bila odločitev sprejeta že vsaj v petek, do danes še nisem dobil nobenega uradnega sporočila ali pojasnila. Kot vidimo, je eden od namenov domnevne racionalizacije dela na RTV degradacija oziroma odpuščanje kritičnih novinarjev,« je prepričan Valenčič.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je pristojne na javni televiziji, ki so se v zadnjem času ukvarjali s kozmetični popravki informativnega programa, včeraj spomnilo, da je programski svet RTVS nedavno soglašal z zavezo vodstva zavoda, da bo uredilo status stalnih honorarnih sodelavcev: »Odločitev o prekinitvi pogodb v zadnjem trenutku in celo brez dogovora s sindikati pa kaže nasprotno – da se praksa izkoriščanja najšibkejših, torej sodelavcev brez redne zaposlitve, v javnem zavodu nadaljuje.« Vendar so na Kolodvorski, kjer s 1. oktobrom ne bodo podaljšali pogodb desetim sodelavcem, neomajni: »Uporaba besedišča v smislu odpuščanja je zavajajoča in popolnoma netočna. Obstajajo pa razlogi za nepodaljšanje sodelovanja. To so reorganizacija Televizije Slovenija, naloženo nižanje stroškov in posledično programske spremembe. Erik Valenčič je že doslej delal v dnevnoinformativnih oddajah malo, zato trajna pogodba ni več potrebna.«
Četrtina ni redno zaposlena
A tudi teh nekoliko nenavadnih odločitev ne smemo brati izolirano od širše strategije osiromašenja novinarstva, poudarja Vobič. »Skozi skrajno rutiniziranje dela, dvigovanje produktivnosti in stremljenje k hitrosti se novinarsko delo standardizira in novinarji postajajo lažje zamenljivi tudi s cenejšo, manj izobraženo delovno silo. Vse več novinarjev je tako prisiljenih sprejemati tvegane oblike dela, ki jih je lažje prekiniti, in zato tudi lažje podležejo različnim vplivom znotraj medijskih hiš in zunaj njih,« razmere na medijskem trgu komentira predstojnik novinarske katedre.
Že maja, ob mednarodnem dnevu svobode tiska, je generalna sekretarka DNS Špela Stare opozorila, da je od približno 2200 novinarjev četrtina takšnih, ki niso redno zaposleni, njihov povprečni mesečni dohodek pa znaša 1000 evrov bruto: »Delajo torej za minimalno plačo in živijo s tem, da niso redno zaposleni, in so tako prvi na listi za odstrel ob morebitnem novem rezanju stroškov v uredništvih.« O tem, kakšne razmere vladajo na novinarskem trgu dela, priča tudi aneks k pogodbi o avtorskem delu, ki ga je uprava časopisne hiše Delo nedavno ponudila v podpis honorarnim novinarjem, po katerem lahko ti za 30,5 evra na mesec najemajo računalnik in druga delovna sredstva.
Na Delu, kjer je trenutno zaposlenih 191 novinarjev, nameravajo sicer letos »zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer na medijskem trgu« odpustiti 20 zaposlenih, ne le iz novinarskih vrst, je pa pet novinarjev že prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. »Razlogi za odpovedi pogodb o zaposlitvi so poslovne narave, v prvi vrsti ekonomski, strukturni in organizacijski,« pojasnjujejo v Delovi upravi. Čeprav naj bi po nekaterih informacijah v največji časopisni hiši v državi do konca leta brez dela ostali še trije novinarji, bi lahko bila ta številka tudi višja. Člani nadzornega sveta Dela so namreč prejšnji teden upravi svetovali, »da nadaljuje prilagajanje poslovanja in sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno stabilno poslovanje«.
Dilema, kaj bo, ko resnih medijev ne bo več ali pa bodo usodno poškodovani, ki jo ob novem valu odpuščanj izpostavljajo v novinarskih organizacijah, je torej na mestu.
