V največjih bankah v državi NLB in NKBM, ki so jima slovenski davkoplačevalci namenili več milijard evrov sredstev, pred javnostjo ne bodo smeli več skrivati, komu so plačevali svetovalne, odvetniške in druge storitve. Upravno sodišče je namreč v sporu med NKBM in informacijskim pooblaščencem o tem, ali so podatki o tovrstnih sklenjenih pogodbah prosto dostopne informacije javnega značaja ali ne, pritrdilo slednjemu. Ta zdaj poziva vse državne subjekte, naj omogočijo dostop do teh podatkov.
»Gre za prvo sodbo, v kateri je sodišče odločalo o dostopu do informacij iz svetovalnih in avtorskih pogodb pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja iz lanskega marca,« je uspeh na sodišču komentirala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Lažje do podatkov o zaslužkarjih v »državnih« podjetjih
Predvsem v NLB in NKBM so bili konec lanskega leta vse prej kot navdušeni nad tem, da bi javnosti pojasnjevali, kakšnim storitvam namenjajo ali so namenjali denar. Bančniki so se branili, da nova zakonodaja razgalja le na novo sklenjene pogodbe, ne pa tudi pogodb, sklenjenih še pred njeno uveljavitvijo. Obenem so v tistem času, kot smo razkrivali, hiteli s podpisovanjem pogodb, da bi jih lahko označili kot »poslovno skrivnost«. Kasneje so vztrajali, da bi jim njihovo razkritje povzročilo nepopravljivo poslovno škodo, poseglo v osebnostne pravice in jih postavilo v slabši konkurenčni položaj.
Ko so jih pristojni pozvali tudi k razkritju »starih« pogodb s svetovalci, odvetniki in drugimi poslovnimi partnerji, so bančniki napovedali sodni boj, ki so ga na koncu izgubili. K temu smo veliko prispevali tudi mediji. Urad informacijske pooblaščenke je postopek proti NKBM začel na zahtevo Dnevnika, banki pa naložil, da nam mora v mesecu dni posredovati vse zahtevane informacije. V NKBM so se namesto tega odločili za tožbo, s katero niso bili uspešni. Sodišče je sledilo stališču informacijskega pooblaščenca, da gre pri določenih podatkih za absolutno javne podatke.
Tako bodo morali v NKBM javnosti posredovati informacije o tem, kateri pogodbeni partnerji so zanje opravljali svetovalne, avtorske, odvetniške in druge intelektualne storitve, ter podatke o pogodbeni vrednosti, višini izplačil, datumu sklenitve pogodbe in trajanju teh poslov. S tem je sodišče tlakovalo tudi pot do tovrstnih podatkov v drugih podjetjih, ki jih obvladuje država. tm
